Teozofija
je pot, pot življenja, ki je pot dejavnega razmišljanja
in predanosti svobodi in hkrati sprejemanja polne odgovornosti
za vsak korak na tej poti.
Neimenovani
Pozdravljeni!
Pred
Vami je enajsta letošnja številka Teozofskih novic,
ki Vam prinašajo vesti o novostih na spletnih straneh TEOZOFIJA
V SLOVENIJI in TEOZOFSKA KNJIGA.
Tokrat
na spletni strani objavljamo naslednje članke:
H.
P. Blavatsky
Novi
cikel
Boris de Zirkoff
Burna
vremena pred nami
Teozofija
kot način življenja
Pionirji
duha
Jiddu
Krishnamurti
O
umetnosti življenja
C. W. Leadbeater
Moč
in raba misli
Weno R. Bergström
Teozofija
danes
Alice Comerford
Sami
brez osamljenosti
M. De L. Phillips
Krik iz teme
Prinašamo
vam priloge k poročilu Predsedujoče Evropskega Združenja
Teozofskih Društev: EFTS Chairman’s Newsletter N° 111 -
October 2007 -
Enclosures - Activities
List
Končujemo
pa tudi z objavo vseh zvezkov neodvisne teozofske revije Theosophia Borisa
M. de Zirkoffa.
V
spletni knjigarni TEOZOFSKA KNJIGA pa ni novosti.
***
Vse,
kar je potrebno, je odprto srce za dobroto in resnico.
Le to je realno in zanj človek ne potrebuje zlata in sijaja
templjev in svečanih oblačil; niti najbolj razdelani obredi
ne pomagajo ... Zame je najboljša cerkev od vseh zvezdnato
nebo nad mano. Celotna narava je moj tempelj, in tako je
tudi moja mala soba in moje drobno srce, tako dolgo, dokler
je živo in utripajoče.
Svetlana Alilujeva
Urednik:
Anton Rozman
***
Nekoč
je živel mož, ki mu je bila sreča mila, pa ni bil srečen.
“Želim spoznati resnico,” je rekel ženi, razdelil imetje,
se poslovil od vseh domačih in se kot berač podal na pot.
Iskal jo je po hribih in dolinah, ob rekah in jezerih,
v vasicah in v mestih, po gozdovih in obalah, pri učenjakih
in gurujih, pri preprostih ljudeh in pri kraljih. Nekega
dne jo je našel na vrhu visoke planine, v mali votlini.
Resnica je bila zelo grda kruljava starka, ki je v ustih
imela en sam piškav zob, lasje so ji kot štrene padali
na ramena, rjava koža je mlahavo prekrivala štrleče kosti.
A, ko je pomignila s svojo staro roko in je zadonel njen
liričen globok glas, je mož spoznal, da je našel resnico.
Pri njej je ostal leto dni in en dan ter prejel vse njene
nauke. Ko se je poslavljal je dejal: “Draga mi gospa Resnica,
zelo veliko si me naučila in preden odidem, bi rad nekaj
storil zate. Ali imaš kakšno željo?” Resnica podpre svojo
glavo in se zamisli. Naposled reče: “Ko boš ljudem razlagal
o meni, jim reci, da sem mlada in zelo lepa.”
(Kdo
pa bi iskal resnico, ko ta ne bi bila lepa?)
|