Vsak človek je potencialno teozof
Weno R. Bergström

Theosophia, November-December 1944.

Ali vam je kdaj prišlo na misel, da je celotno človeštvo, da je vsak posamezni predstavnik te širne skupnosti, potencialno, če že ne dejansko, to, kar imenujemo teozof? Da ne more biti drugače, pa četudi ljudje imenujejo svoje cerkve z drugimi imeni. Če preidemo od splošnega pogleda na posameznika, potem gre za vas in za mene; za družino v sosedstvu in gor ali dol po ulici, v vseh mestih in deželah naše zemlje. Morda je to potrebno nekoliko pojasniti.

Z besedo teozof, v njenem operativnem ali realističnem smislu, mislimo na določeno osnovo temeljnega razumevanja fizičnega in duhovnega odnosa, ki si ga delimo vsi, pa čeprav je ta obarvana z in ovita v raznovrstne čustvene, okoljske, družbene in kulturne dosežke vsakega posameznika. Brez teh potez obstaja osnovna združenost, skupni imenovalec, temeljna norma, ki je istovetna v vsakem od nas.

Glavna teza del H. P. Blavatsky, ustanoviteljice Teozofskega Društva, je ta, da imajo vse religije, ne glede na ime, skupen izvor v jedru Modrosti, ki se je porodilo s prihodom človeka in ki so ga ohranjali tisti, ki jim je bila zaupana ta skrb. Skozi zgodovino človeka se je to jedro resnice pojavljalo vedno znova in znova preko govora velikih Učiteljev, Krishne, Buddhe, Krista, če naštejemo le nekatere; vsakokrat z značilnimi potezami obdobja in z značilnostmi tistih, ki so zabeležili učenja teh Učiteljev. Ne smejo nas zavesti nauki, veroizpovedi in dogme, ki so jih kasneje objavile inštitucije, cerkve ali skupnosti, ki so se nato razvile in se razglasile za avtoritativne upravljavce teh učenj. Dejstvo ostaja jasno, resnica je obstajala pred učitelji in kasnejšimi inštitucijami in bo tudi vse preživela.

Kaj so te resnice, ki vidijo v vseh ljudeh teozofe? Predvsem ta, da teozofija govori o “temeljni istovetnosti vseh Duš z Univerzalno Nad-Dušo”. Moramo si predstavljati tisto iskro Zavesti, ki prebiva v vsakem od nas kot božanska in istovetna z Zavestjo v vsakem pripadniku človeške rase, pa čeprav se lahko razlikuje po svoji stopnji. Ustrezno pojmovanje te Resnice, te Velike Realnosti, nudi ključ do vrat vsakega dostojnega templja, ki je posvečen čaščenju Božanskosti in zagotavlja dostop vsem ljudem kot svobodnim udeležencem v Božanski Naravi. Zato je le malo pomembno, kako imenujete vašo cerkev, saj ste po rojstvu bratje in kot taki potencialno teozofi.

Spomnimo se na besede H. P. Blavatsky:

“... kdorkoli, ki čuti, da so njegovi interesi enaki tistim vsakega bitja, ki je revnejše in manj srečno od njega samega; vsak moški ali ženska, ki sta pripravljena prožiti roko v pomoč tistim, ki trpijo; kdorkoli, ki razume resničen pomen besede “Egoizem”, je po rojstvu in s pravico Teozof. Lahko je gotov, da bo v naši sredini vedno našel enako čuteče duše.”

“Čeprav svoboden, da sledi kateri koli intelektualni smeri, ki mu je všeč, pa mora vendar vsak član našega Društva priskrbeti nek razlog, zakaj naj bi mu pripadal, kar pomeni, da mora vsak član prispevati svoj delež, četudi je ta lahko majhen, k mentalnemu ali kakšnemu drugemu delu v korist vseh. Če nekdo ne dela za druge, potem nima pravice, da bi se imenoval Teozof. Vsi si morajo prizadevati za svobodo človeškega mišljenja, za izločitev sebičnih in sektaških vraževerij in za odkrivanje vseh resnic, ki so v dosegu človeškega uma.”

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji