Annie Besant
Dharma

Tri predavanja, ki so bila posredovana na osmi letni konvenciji
Indijske sekcije Teozofskega društva v Varanasiju (Benaresu) 25., 26. in 27. oktobra, leta 1898.

Vsebina:

Razlike

Evolucija

Pravilno in napačno

Razlike

Ko so bili narodi eden za drugim razposlani po svetu, je Bog vsakemu namenil posebno besedo, besedo, ki naj bi jo povedal svetu, posebno besedo iz Večnosti, ki naj bi jo sporočal. In ko se bežno ozremo po zgodovini narodov, lahko slišimo, kako iz kolektivnih ust ljudi odmeva ta beseda, izgovorjena ob delovanju, prispevku tega naroda k idealnemu in popolnemu človeštvu. V Egiptu je bila v starih časih ta beseda Religija; v Perziji je bila ta beseda Čistost; v Kaldeji je bila ta beseda Znanost; v Grčiji je bila ta beseda Lepota; v Rimu je bila ta beseda Zakon; Indiji, najstarejšemu od Njegovih otrok, Indiji, pa je On namenil besedo, ki povzema vse v eni, besedo Dharma. To je beseda Indije svetu.

Vendar pa ne moremo govoriti o tej besedi, tako polni pomena, tako obsežni po svoji daljnosežni sili, ne da bi se priklonili k nogam njega, ki je največje utelešenje Dharme, ki ga je kdajkoli videl svet - ne da bi se priklonili Bhishmi, sinu Gange, najmogočnejši inkarnaciji Dolžnosti. Pridružite se mi za trenutek na potovanju v čas izpred pet tisoč let, da bi videli tega heroja, kako leži na svoji postelji iz puščic na polju Kurukshetra, kako v skrajni stiski zadržuje Smrt, dokler ne bo odbila prava ura. Potujemo od gomile do gomile poklanih vojščakov, preko gora mrtvih slonov in konjev ter mimo pogrebnih grmad, številnih gomil polomljenega orožja in bojnih vozov. Prihajamo do junaka, ki leži na postelji iz sulic, z glavo, ki počiva na blazini iz puščic. Kajti on je zavrnil blazine iz mehkega puha, ki so mu jih prinesli, in sprejel le blazino iz puščic, ki jo je ustvaril Arjuna. On je, popoln v Dharmi, še kot mladenič, zaradi svojega očeta, zaradi dolžnosti, ki jo je dolgoval svojemu očetu, zaradi ljubezni, ki jo je gojil do svojega očeta, sprejel tisto veliko zaobljubo odpovedi družinskemu življenju, odpovedi kroni, da bi se lahko uresničila volja njegovega očeta, da bi bilo potešeno očetovo srce. In Shantanu mu je dal svoj blagoslov, to čudežno darilo, da Smrt ne bo prišla ponj, dokler se sam ne bo tako odločil, dokler sam ne bo hotel umreti.

Ko je padel, preboden s tisočerimi puščicami, je bilo sonce na svoji južni poti in letni čas ni bil primeren za smrt nekoga, ki se ne bo več vrnil. Uporabil je moč, ki mu jo je podaril njegov oče in ustavil Smrt, dokler mu sonce ne bo odprlo poti v večni mir in osvoboditev. Ko je tako izčrpan ležal številne dni, izmučen od muk svojih ran, izmučen od tesnobe razkosanega telesa, ki ga je nosil, so se oglasili mnogi Rishiji in preostali arijski kralji; in da bi videl zvestega, je tja prišel tudi Shri Krishna. Tja je prišlo tudi pet princev, Pandu sinov, zmagovalcev v mogočni vojni, in ga v čaščenju jokajoč obstopili, v hrepenenju, da bi jih učil. Na sredi te grenke tesnobe so ga dosegle besede Edinega, katerega ustnice so bile ustnice Boga; in On ga je osvobodil goreče vročice ter mu podaril telesni počitek in jasnost uma ter spokojnost notranjega človeka ter ga pozval naj svet pouči o tem, kaj je Dharma - on, ki je celo življenje razmišljal o njej, ki ni skrenil s poti pravičnosti, ki je, najsi kot sin ali princ ali državnik ali vojščak, vedno stopal po ozki poti. In učenja so ga prosili tisti, ki so bili okoli njega; in Vasudeva ga je pozval naj govori o Dharmi, kajti bil je pripravljen na učenje. (Mahabharata, Shanti Parva, LIV).

Nato so ga še tesneje obstopili Pandu sinovi pod vodstvom svojega najstarejšega brata Yudhishthire, ki je bil voditelj množice, ki je Bhishmo privedla do njegove smrti; in on se je bal približati in postavljati vprašanja, misleč, da je zato, ker so bile puščice dejansko njegove, ker je bil ustreljen zaradi njega, kriv krvi svojega starešine; in si zato ni upal prositi, da bi ga učil. Ko je Bhishma, katerega um je bil vedno uravnovešen, ko je stopal po težki poti dolžnosti ne da bi skrenil levo ali desno, videl njegovo obotavljanje, je izgovoril znamenite besede: “Kakor dolžnost Brahmanov predstavlja izvajanje dobrodelnosti, pokore in študij, tako je dolžnost Kshattriyev, da odvržejo svojo telo v bitki. Kshattriya bi moral pobiti očete in stare očete in brate in učitelje in sorodnike in krvne sorodnike, ki se lahko z njim zapletejo v nepravičen boj. To je njegova objavljena dolžnost. Rečeno je, da je Kshattriya, O Keshava, seznanjen s svojo dolžnostjo, če v bitki pobije svoje učitelje, v kolikor so ti grešni in pohlepni ter prezirajo omejitve in zaobljube. …Vprašaj me, O otrok, brez kakršne koli bojazni.”

Ravno takrat, ko je Vasudeva, govoreč o Bhishmi, opisal njegovo pravico, da govori kot učitelj, je tudi Bhishma sam nagovoril prince in opisal lastnosti, ki jih potrebujejo tisti, ki bodo postavljali vprašanja o problemu Dharme: “Le naj mi Pandu sin, v katerem so inteligenca, samo-omejevanje, brahmacharya, odpuščanje, pravičnost, mentalna moč in energija, zastavi vprašanja. Le naj mi Pandu sin, ki s svojimi dobrimi deli vedno časti svoje sorodnike in goste in služabnike in druge, ki so od njega odvisni, zastavi vprašanja. Le naj mi Pandu sin, v katerem so resnica in dobrodelnost in pokora, junaštvo, miroljubnost, bistrost in neustrašnost, zastavi vprašanja.” (Ibid., LV).

Takšne so nekatere od značilnosti človeka, ki morda skuša razumeti skrivnosti Dharme. Takšne so lastnosti, ki bi jih morali poskušati razviti mi, če naj bi razumeli učenja, če naj bi bili vredni povpraševanja.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Dharma.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.

Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Dharma.

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji