Annie Besant
Miselne oblike

Vsebina:

Predgovor

Uvod

Težavnost predstavitve

Dva učinka misli

Kako deluje vibracija

Oblika in njen učinek

Pomen barv

Trije razredi miselnih-oblik

Razlagalne miselne-oblike

Predgovor

Besedilo te knjižice povzema delo, ki sva ga opravila skupaj z Mons. C. W. Leadbeatrom. Skice in slike miselnih-oblik, ki sva jih opazovala, so naslikali najini trije prijatelji - g. John Varley, g. Prince in g. Mac-Farlane, katerim želiva izraziti najino prijazno zahvalo. Slikanje oblik, ki jih preveva živa svetloba onostranstva, s temačnimi zemeljskimi barvami, je težavno in nehvaležno delo, zato čutiva do tistih, ki so ga poskušali opraviti, toliko večje spoštovanje. Na razpolago bi morali imeti večbarvni ogenj, na žalost pa so lahko uporabili le v prah zdrobljene substance.

Zahvaliti se morava tudi g. Blighu Bondu, ker nama je dovolil uporabiti svoj esej Vibration Figures in nekatere svoje odlične risbe. Nekemu drugemu prijatelju, ki nama je poslal nekatere opombe in risbe, a želi ostati anonimen, se prav tako - ob spoštovanju njegove želje - iskreno zahvaljujeva.

Goreče upava - kakor tudi verjameva - da bo ta knjižica služila vsakemu bralcu kot pozornost vzbujajoča moralna lekcija in mu omogočila, da se bo zavedel narave ter moči lastnih misli in da bo služila kot vzpodbuda plemenitim ter kot zavora podlim. S tem prepričanjem in upanjem jo pošiljava na svojo pot.

Annie Besant

Uvod

S širjenjem spoznanj se drža znanosti do stvari nevidnega sveta zelo spreminja. Tako ne poklanja več svoje pozornosti izključno zemlji z njenimi raznovrstnimi predmeti, ali pa fizičnim svetovom okoli nje, ampak se je prisiljena ozirati dlje po polju in graditi hipoteze, ki so povezane z naravo materije in sil, ki domujejo v področjih onstran dosega njenih instrumentov. Dejstvo je, da je znanost pripeljala svoje raziskave zelo daleč in pokazala izjemno genialnost pri odkrivanju skrivnosti narave ter takšno tankočutno potrpežljivost v raziskavah, da začenja končno žeti uspeh, ki vedno čaka na tiste, ki iščejo. Na robu fizičnega polja se začenjajo kazati sile in bitja naslednje, višje ravni narave. “Narava ne dela skokov”, in ko se fizik približuje mejam svojega kraljestva, postaja zbegan od stikov z in od bleščanja iz nekega drugega kraljestva, ki njegovo prežema. Prisiljen je špekulirati o nevidnih prisotnostih, pa četudi le zato, da bi poiskal racionalno razlago za nedvoumne fizične pojave; tako počasi drsi onstran meje in stopa, ne da bi se tega zavedal, v stik z astralno ravnjo.

Ena izmed najbolj zanimivih glavnih poti, ki vodijo iz fizičnega v astralni svet, je preučevanje mišljenja. Zahodni znanstvenik, ki izhaja iz anatomije in fiziologije možganov, si prizadeva, da bi si ustvaril temelj za trdno psihologijo. Nato prehaja v področje sanj, utvar, halucinacij; a takoj, ko poskuša zasnovati izkustveno znanost, ki bi te pojave uredila in razvrstila, se neizogibno znajde na astralni ravni. Dr. Baraduc iz Pariza je skoraj prekoračil to mejo, ko je posnel astro-mentalne podobe in dobil slike tega, kar je z materialističnega zornega kota rezultat vibracij v sivi materiji možganov.

Vsem tistim, ki so posvetili zanimanje temu vprašanju, je že dolgo časa znano, da so ti vtisi proizvod odseva ultravijoličnih žarkov s predmetov, ki niso vidni z žarki običajnega spektra. Jasnovidci so tako dobili potrditev v pojavljanju podob na občutljivih fotografskih ploščah, katere so sicer videvali in opisovali ob seansah, čeprav niso bile vidne za fizični vid. Tako nepristranska presoja ne more in toto zavrniti dokazov za takšna dogajanja, saj so jih podali resni ljudje na podlagi svojih lastnih, pogostokrat ponovljenih preizkusov. In sedaj imamo raziskovalce, ki si prizadevajo pridobiti podobe teh subtilnih oblik s snovanjem metod, ki so namenjene njih reprodukciji. Med temi se zdi najbolj uspešen dr. Baraduc (V letu 1901.), ki je objavil knjigo, v kateri obravnava svoje raziskave in objavlja posnete fotografije. Dr. Baraduc pravi, da raziskuje subtilne sile, s katerimi se izraža duša - ki jo on opredeli kot inteligenco, ki deluje med telesom in duhom - tako, da poskuša zapisati njena gibanja, njene “svetleče”, a nevidne vibracije, s pomočjo igle, odtisov na občutljivih ploščah. Z izolatorji se skuša izogniti elektriki in toploti.

Pustimo ob strani njegove poizkuse iz biometrije (merjenja življenja z gibanji) in se raje posvetimo tistim iz ikonografije - vtisom nevidnih valov, za katere meni, da so po svoji naravi svetloba, in s katerimi duša odtisne lastno podobo. Številne fotografije predstavljajo eterične in magnetne rezultate fizičnih pojavov; a tudi pri teh se nam ni potrebno predolgo zadrževati, kajti, četudi so same po sebi še tako zanimive, nimajo neposredne zveze z našim vprašanjem. Dr. Baraduc je pridobil raznovrstne vtise tudi s silovitim razmišljanjem o določenem vprašanju, z učinkom, ki ga je na občutljivi plošči ustvarila miselna-oblika; tako je poskušal projicirati portret neke (že mrtve) znanke in dobil odtis, ki je bil očitno posledica njegove misli, podobe gospe, ki si jo je o njej ustvaril ob mrtvaški postelji. Tako povsem pravilno pravi, da je ustvarjanje nekega predmeta povezano s prenosom določene podobe iz uma ter z njeno nadaljnjo materializacijo. Tako skuša preučevati kemični učinek, ki ga na srebrne soli povzroči ta miselna-podoba. Na bralca naredi izreden vtis ilustracija navzven žareče sile, projekcija goreče molitve. Neka druga molitev ustvarja oblike, ki so podobne listom praproti, spet druga dežju, ki se izliva navzgor, če je takšen opis sploh mogoč. Tri osebe, ki razmišljajo o svoji ljubeči povezanosti, projicirajo nekakšno podolgovato, rahlo valujočo maso. Fantiča, ki boža ptička in objokuje njegovo smrt, obdaja čustven tok prepletenih niti čustvenega nemira. Globoka žalost vedno oblikuje silovit vrtinec. Ko opazujemo to zanimivo in sugestivno zbirko, postane jasno, da te slike niso miselne-podobe, ampak učinek, ki ga te povzročijo v eterični materiji s svojimi vibracijami; zato je nujno, da na misel gledamo, da bi lahko razumeli dosežene rezultate, jasnovidno. Dejansko so ilustracije bolj poučne zaradi tega, kar ne pokažejo neposredno, kakor zaradi samih podob.

Morda bo koristno, če študentom, bolj jasno kot doslej, predstavimo nekatera dejstva v naravi, ki bodo pojasnila rezultate, do katerih prihaja dr. Baraduc. Ti so nujno nepopolni, kajti fizični fotografski aparat in občutljive plošče niso idealni instrumenti za astralne raziskave; toda vseeno so, kot smo videli zgoraj, izredno zanimivi in dragoceni, saj predstavljajo vez med jasnovidnimi in fizičnimi znanstvenimi raziskavami.

Sedaj se mnogi opazovalci izven Teozofskega Društva skušajo ukvarjati z dejstvom, da čustvene spremembe kažejo svojo naravo s spremembami barve v oblaku podobnem ovoidu ali auri, ki obdaja vsa živa bitja. Nek zdravnik, specialist (Dr. Hooker, London.) je zbral številne primere barve aure ljudi različnih tipov in temperamentov. Njegovi rezultati se zelo približujejo tistim, do katerih so prišli jasnovidni teozofi in drugi; in če dokaz presojamo po običajnih kanonih za človeško pričevanje, potem splošna enovitost predmeta zadostuje za vzpostavitev dejstva.

Knjiga Man, Visible and Invisible - Vidni in nevidni človek obravnava auro na splošno. Ta knjižica istega avtorja in njegove teozofske kolegice pa želi to temo poglobiti, v prepričanju, da je ta študij koristen, saj v študentov um živo vtisne moč in živo naravo misli in želje ter njun vpliv na vse ljudi, ki jih dosežeta.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Miselne oblike.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Miselne oblike.

Bralca opozarjamo, da je bilo delo napisano s pomočjo jasnovidne raziskave.
Izvleček iz The Changing Face of Theosophy - Laurence J. Bendit

Le-te so igrale pomembno vlogo v teozofskem gibanju v obdobju po Madam Blavatsky. Pri nekaterih ljudeh so vzbudile spoštovanje in začudenje, včasih morda lahkovernost, pri drugih pa prav nasprotno.

Še več, v nekaterih primerih so raziskave potrdile spoznanja sodobne znanosti, v drugih niso. V nekaterih primerih lahko ob napredovanju znanosti ugotovimo, da so določene raziskave temeljile na znanstvenem sistemu, ki se je kasneje izkazal za zgrešenega; da v nekaterih ozirih raziskovalec ni bil objektiven, ampak pod vplivom tedanjih predstav, pa čeprav so morda bili globlji vidiki njegovega dela, ki so onstran dosega znanosti, povsem zanesljivi.

Naredili bi resno napako, če bi sprejeli raziskovalčevo nezmotljivost, ne glede na njegovo poštenost. Njegova osebnostna pristranskost nespremenljivo vpliva na njegovo vizijo, zaradi česar vidi devo ali angela s človeškim obrazom, namesto prepletajoče se vrtince sil, ki jih usmerja inteligenca, kakor jih vidijo redki, bolj objektivni “psihiki”. Vidčev um projicira obraz zato, ker si težko predstavlja inteligenco drugače, kot človeku podobno bitje. Na enak način v svojem umu počloveči tudi elementalne ali minljive vilinske oblike in razmišlja o “ljudeh” na drugih planetih v okvirih, ki so podobni tistim zemeljskega človeštva, in tako naprej.

Na kratko, videc pogosto zaznava stvari, kakršne bi rad, da so, ne da bi se zavedal izkrivljenja, ki ga vnaša v sliko, in niti tega, v kolikšni meri sprejema sugestijo, najsi neposredno ali posredno, od drugih. Seveda so stvari včasih lahko dejansko takšne kot so, natančno takšne, kakor jih opisuje jasnovidec, zato ne bi bilo modro, če bi jih prehitro obdali z dvomom. Vendar pa obstojajo nekatere stvari, pri katerih postane vizija prej simbolična kot pa, da bi opisovala nek predmet ali razmere. Tu ne vstopamo le na področje sanj, ampak tudi mitološkega in arhetipskega.

Z drugimi besedami, tako vizija kot domišljija nas lahko povzdigneta iz posvetnega v določeno stopnjo uresničitve transcedentalnega; in višje ko se povzpneta, bolj se bližata ena drugi ter dejansko postaneta nerazločljivi.

Tako so lahko nekateri vidiki jasnovidnega raziskovanja in preučevanja vse drugo kot pa preučevanje dejstev v običajnem materialnem smislu. Izražajo se skozi domišljijski kanal v simbolni obliki, vendar pa, zaradi obstoja realne povezave med zunanjo obliko in notranjo realnostjo, ne izgubijo nobenega od svojih duhovnih obeležij in nam pripovedujejo o resnicah, ki pripadajo svetu duha. Vendar pa se to lahko zgodi le takrat, ko so izničeni želeno razmišljanje, predsodki in mentalno pogojevanje, vsaj v tolikšni meri, kolikor je to dostopno človeškim bitjem.

Prispevki, ki zagovarjajo ali ugovarjajo ugotovitvam C. W. Leadbeatra:

C. W. Leadbeater: A Great Occultist
The Far-reaching Effects of a False Assumption
There is No Religion Higher than Truth

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji