Annie Besant
Moč mišljenja

Vsebina:

Predgovor

Uvod

Jaz kot Poznavalec, Ne-Jaz kot poznano, Poznavanje

Narava mišljenja

Veriga Poznavalec, Poznavanje in Poznano

Ustvarjalec utvare

Mentalno telo in manas, Gradnja in evolucija mentalnega telesa

Prenos misli

Začetki mišljenja

Odnos med občutkom in mišljenjem

Spomin

Narava spomina, Slab spomin, Spomin in predvidevanje

Rast mišljenja

Opazovanje in njegova vrednost, Evolucija mentalnih zmožnosti, Urjenje uma, Druženje s tistimi, ki nas prekašajo

Koncentracija

Kako se koncentriramo

Ovire pri koncentraciji

Tavajoči umi, Nevarnosti koncentracije, Meditacija

Krepitev moči mišljenja

Zaskrbljenost - njen pomen in odprava, Razmišljanje in prenehanje razmišljanja, Skrivnost miru uma

Pomoč drugim z mišljenjem

Pomoč tako-imenovanim mrtvim, Miselno delo izven telesa, Moč povezanega mišljenja

Zaključek

Predgovor

Namen te drobne knjige je nuditi pomoč študentom pri preučevanju lastne narave, tistega dela, ki se nanaša na njeno intelektualno stran. Če bo študent osvojil tukaj predstavljena načela, bo ugotovil, da lahko sodeluje z Naravo v podporo lastni evoluciji in da je rast njegovega mentalnega napredovanja lahko veliko hitrejša kot v primeru, ko pogojev svoje lastne rasti ne pozna.

Uvod bo morda povzročal nekaj težav nekomu, za katerega je podoben študij nekaj novega in ga bo zato morda ob prvem branju preskočil. Vendar pa je le-ta nujni temelj za vse, ki želijo razumeti odnos uma do drugih delov lastne narave in do zunanjega sveta. Tisti, ki želijo uresničiti maksimo: “Spoznaj samega sebe”, ne smejo bežati pred drobnim mentalnim naporom, niti pričakovati, da bo mentalna hrana sama padla z neba v leno nastavljena, na stežaj odprta usta. Če bo ta knjiga pomagala vsaj nekaterim resnim študentom in odstranila z njihove poti vsaj nekaj težav, potem ne bo zgrešila svojega namena.

Annie Besant

Uvod

Vrednost znanja se meri po njegovi moči očiščenja in oplemenitenja življenja. Zato si vsi resni študentje želijo uporabiti teoretična spoznanja, ki so jih pridobili pri študiju teozofije, za evolucijo lastnega značaja in za pomoč soljudem. Prav za to vrsto študentov je bila napisana ta drobna knjiga, v upanju, da bodo z razumevanjem lastne intelektualne narave lahko premišljeno vzgajali tisto, kar je v njej dobro, in izločali tisto, kar je v njej zlo. Čutenje, ki nas sili v pravilno življenje, je namreč na pol izgubljeno, če poti ravnanja ne razsvetljuje bistra luč razuma. Kajti, tako kot lahko pade v jamo slepec, ki zapusti neznano pot, tako lahko tudi Ego, zaslepljen zaradi neznanja, zapusti pot pravilnega življenja in pade v prepad zla. Avidya - odsotnost znanja - je resnično prvi korak iz združenosti k ločenosti, in ko se ta zmanjšuje, se zmanjšuje tudi ločenost, dokler se ponovno ne vzpostavi, ko ta povsem izgine, Večni Mir.

Jaz kot Poznavalec

Pri študiju človeške narave ločujemo Človeka od nosilcev, ki jih slednji uporablja, živi Jaz od oblačil, v katera je odet. Ne glede na to, kako različne so lahko oblike njegovega objavljanja, ko deluje preko in s pomočjo različnih vrst materije, pa je Jaz eden. Seveda je res, da v najširšem smislu teh besed obstaja le En Jaz; da so Jazi, resnični Ljudje, tako kot žarki, ki izhajajo iz sonca, le žarki Najvišjega Jaza, in da lahko vsak Jaz šepeta: “Jaz sem On”. Toda za naš sedanji namen, ko obravnavamo posamezen žarek, lahko trdimo, da se v njegovi ločenosti nahaja tudi njegova izvorna združenost, pa čeprav jo njegove oblike prikrivajo. Zavest je enota in delitve, ki jih vzpostavljamo, obstajajo, ali zaradi potreb študija ali pa zaradi utvar, ki so posledica naše omejene moči zaznavanja preko organov, preko katerih ona deluje v nižjih svetovih. Dejstvo, da objavljanja Jaza ločeno izhajajo iz njegovih treh aspektov, vedenja, hotenja in delovanja - iz katerih ločeno izhajajo misli, želje in dejanja, nam ne sme prikriti drugega dejstva, in sicer, da v bistvu ne obstaja nobena delitev; celoviti Jaz ve, celoviti Jaz hoče, celoviti Jaz deluje. In niti funkcije niso nikoli popolnoma ločene; ko on ve, takrat tudi deluje in hoče; ko deluje, tudi ve in hoče; ko hoče, tudi deluje in ve. Ena funkcija prevladuje, včasih do te mere, da povsem zastre drugi dve, vendar pa sta tudi v najbolj siloviti koncentraciji vedenja - najbolj ločeni od treh - vedno prisotna tudi latentno polnjenje z energijo in latentno hotenje, katerih prisotnost je mogoče zaznati s skrbno analizo.

Te tri funkcije smo imenovali “trije aspekti Jaza”. Da bi to razumeli, bomo dodali kratko razlago. Ko je Jaz miren, se objavlja aspekt Vedenja, ki je sposoben prevzeti podobnost s katerim koli predstavljenim predmetom. Ko je Jaz koncentriran, namenjen spremeniti stanje, se pojavi aspekt Volje (Hotenja). Ko Jaz, v prisotnosti katerega koli predmeta, izrazi energijo, da bi stopil v stik s tem predmetom, potem kaže aspekt Delovanja. Tako vidimo, da to niso tri ločene delitve Jaza, da to niso tri stvari, ki bi bile združene ali povezane v eno, ampak da obstaja ena nedeljiva celota, ki se objavlja na tri načine.

Ni mogoče bolj preprosto razložiti osnovno pojmovanje Jaza kot zgolj s poimenovanjem. Jaz je tisto zavestno, čuteče, vedno-obstoječe Eno, ki v vsakem od nas pozna samo sebe kot obstoječe. Nihče ne more o samem sebi razmišljati kot o neobstoječem ali si izoblikovati v zavesti: “Jaz ne obstajam”. Kot je to rekel Bhagavan Das: “Jaz je nepogrešljivi temelj življenja. ... Z besedami Vachaspati-Mishre, v njegovem komentarju (Bhamati) Sankaracharjeve Shariraka-Bhashye: “Nihče ne dvomi ob vprašanju ali “jaz obstajam” ali “jaz ne obstajam”.”* (* The Science of Emotions - Znanost o čustvih, str. 20.) Samo-potrditev “jaz sem” nastopi pred vsem drugim, se nahaja nad in onstran vseh argumentov. Noben dokaz je ne more dodatno okrepiti; noben proti dokaz je ne more oslabiti. Tako dokazovanje kot spodbijanje najdeta v “jaz sem” nerazčlenjeno čutenje o samem Obstoju, o katerem ni mogoče izpovedati drugo kot le povišanje ali pomanjšanje. “Mene je več” je izražanje Ugodja, “mene je manj” je izražanje Bolečine.

Ko opazujemo ta “jaz sem”, opazimo, da se izraža na tri različne načine: (a) kot notranji odsev Ne-Jaza, VEDENJE, koren misli; (b) kot notranja koncentracija, VOLJA, koren želja; (c) kot odhajanje navzven, ENERGIJA, koren dejanj; torej kot “jaz vem” ali “jaz mislim”, kot “jaz hočem” ali “jaz želim”, kot “jaz polnim z energijo” ali “jaz delujem”. To so tri potrditve nedeljivega Jaza, “jaz sem”. Vsa objavljanja lahko uvrstimo v eno ali drugo izmed teh treh kategorij; Jaz se v naših svetovih objavlja le na te tri načine. Tako kot vse barve izhajajo iz treh osnovnih barv, tako tudi številna objavljanja Jaza izhajajo iz Volje, Energije in Vedenja.

Jaz kot tisti, ki izraža Voljo, Energijo in Vedenje, je Eno v Večnosti, obenem pa koren individualnosti v Času in Prostoru. Mi bomo proučevali Jaz v njegovem aspektu Mišljenja, Jaz kot Poznavalca.

Ne-Jaz kot poznano

Jaz, katerega “narava je znanje”, odseva v sebi veliko število oblik in se z izkušnjo uči, da on ne more vedeti in delovati in hoteti v in preko njih. Odkriva, da se te oblike ne podrejajo njegovemu nadzoru, kar ugotovi že ob prvi obliki, katere se najprej zave in katero se (zmotno, pa vendar nujno) uči istovetiti s samim seboj. On ve, one pa ne mislijo; on hoče, one pa ne kažejo nobene želje; on napolnjuje z energijo, v njih pa ni nobenega gibanja v odziv. On v njih on ne more reči: “jaz vem”, “jaz delujem”, “jaz hočem”; in na koncu jih prepozna kot neke druge jaze, v mineralnih, rastlinskih, živalskih, človeških in nadčloveških oblikah, ter jih posploši z edinim razumljivim izrazom, Ne-Jaz, kot tisto, v čemer njega, kot ločenega Jaza, ni, v čemer on ne ve, ne deluje, ne izraža volje. Zato si na zastavljeno vprašanje: “Kaj je Ne-Jaz?” odgovarja: “Vse, v čemer Jaz ne vem, ne izražam volje, ne delujem.”

In čeprav nato v nadaljnji analizi sicer odkrije, da so vsi ti nosilci, eden za drugim - razen morda tista najbolj prefinjena plast, ki ga vzpostavlja kot Jaz - deli Ne-Jaza, da so predmeti poznavanja, da so Poznano in ne Poznavalec, pa je zaradi praktičnih potreb njegov odgovor točen. On dejansko ne more to najbolj prefinjeno plast, ki ga vzpostavlja kot ločeni Jaz, nikoli poznati kot ločeno od sebe, saj je njena prisotnost nujna za to ločenost. Poznati jo kot Ne-Jaz bi pomenilo zliti se v Vse.

Poznavanje

Da bi Jaz lahko bil Poznavalec in Ne-Jaz Poznano, se mora med njima vzpostaviti določen odnos. Ne-Jaz mora vplivati na Jaz in Jaz mora nazaj vplivati na Ne-Jaz. Med dvema mora obstajati izmenjava. Poznavanje je odnos med Jazom in Ne-Jazom in narava tega odnosa mora biti naslednja delitev našega predmeta, vendar pa je dobro, da najprej jasno dojamemo dejstvo, da je poznavanje odnos. Vključuje dvojnost, zavestnost Jaza in prepoznavanje Ne-Jaza - in za znanje je nujna prisotnost teh dveh stvari, ene proti drugi.

Poznavalec, Poznano, Poznavanje - to troje v enem moramo razumeti, če naj bi moč mišljenja usmerili v njen ustrezen namen, v pomoč svetu. V skladu z zahodnim izrazoslovjem je Um Subjekt, ki pozna; Objekt je tisto, kar je poznano; Odnos med njima je poznavanje. Razumeti moramo naravo Poznavalca, naravo Poznanega in naravo odnosa, ki se je vzpostavil med njima in kako se ta odnos poraja. Ko bomo razumeli te stvari, bomo dejansko sposobni pomagati svetu okoli nas, bomo lahko postali njegovi pomočniki in rešitelji, kajti to je resničen cilj modrosti, ki lahko, potem ko jo je v ogenj ožarila ljubezen, dvigne svet iz bede v znanje, v katerem za večno izgine vsa bolečina. Takšen je cilj našega študija, kajti pravilno je zapisano v knjigah tistega naroda, ki poseduje najbolj zgodnjo, pa še vedno najglobljo in najbolj prefinjeno psihologijo, da je cilj filozofije vzpostaviti stanje brez bolečine. Zaradi tega Poznavalec misli; zaradi tega nenehno išče znanje. Doseči stanje brez bolečine je končen cilj filozofije, in ne gre za resnično modrost, če ta ne vodi do končnega MIRU.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Moč Mišljenja.
Za ogled e-knjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Moč Mišljenja.

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji