Annie Besant
Človekovih sedem principov

Vsebina:

Predgovor

Človekovih sedem principov

Prvi princip - Gosto fizično telo

Drugi princip - Eterični dvojnik

Tretji princip - Prana, življenje

Četrti princip - Telo želja

Četverica ali štirje nižji principi

Peti princip - Manas, Mislec ali um

Manas v delovanju

Fine oblike četrtega in petega principa

Višji Manas

Šesti in sedmi princip - Atma - Budhi, “Duh”

Monada v evoluciji

Smeri dokazovanja za neizurjenega raziskovalca

Predgovor

Ob tem, ko pošiljamo v svet to drobno knjižico, je potrebno povedati nekaj besed. To je prvi v nizu Priročnikov, zasnovanih zato, da bi se odzvali na javno povpraševanje po preprosti predstavitvi teozofskih učenj. Nekateri so se pritoževali, da je naša literatura za običajnega bralca težko umljiva, preveč tehnična in predraga, zato upamo, da bo ta niz Priročnikov uspel ljudem priskrbeti to, kar dejansko potrebujejo. Teozofija ni samo za učene; je za vse. Morda bo med tistimi, ki bodo v teh drobnih knjižicah pridobili svoj prvi bežen vpogled v teozofska učenja, nekaj takih, ki jih bodo ti Priročniki vodili v globlje prodiranje v njih filozofijo, znanost ter religijo in da se bodo težje umljivih problemov lotili z vnemo študenta in gorečnostjo novinca. Ti Priročniki niso napisani za vztrajne študente, ki se ne ustrašijo začetnih težav; napisani so za zaposlene moške in ženske v vsakdanjem svetu, ki si želijo razjasniti nekatere od velikih resnic, ki omogočajo lažje prenašanje življenja in lažje soočanje s smrtjo. Ker so jih napisali služabniki Mojstrov, ki so Starejši Bratje naše rase, nimajo drugega cilja kot služiti našim soljudem.

Človekovih sedem principov

Iskalce, ki jih teozofija privlači zaradi svojega osrednjega nauka o bratstvu ljudi in zaradi upanja, ki ga nudita širše znanje in duhovna rast, lahko ob prvem poskusu, da bi se z njo tesneje seznanili, odvrnejo tuja in zagonetna imena, ki jih teozofi na svojih konferencah tekoče stresajo z ust. Ko slišijo za zamotane Atma-Buddhi, Kama-Manas, Trojico, Devachan in kaj vem kaj vse ne, takoj čutijo, da je teozofija za njih pretežko umljiv študij. Čeprav pozneje morda postanejo zelo dobri teozofi, pa njihovo začetno navdušenje pogasi prha sanskrtskih izrazov. V tem priročniku bodo nejasni pojmi obravnavani z občutkom in preiskovalec se bo soočil le z maloštevilnimi sanskrtskimi imeni. Dejansko je uporaba teh izrazov postala med teozofi splošna zato, ker angleški jezik zanje nima ustreznih besed in bi morali namesto njih uporabiti dolge in nerodne stavke, da bi sploh lahko posredovali njih pomen. Zato sem se raje odločila za začetne težave z učenjem imen kot pa za stalne težave zaradi rabe zaokroženih opisnih stavkov - “Kama” je na primer precej krajši in bolj natančen opis kot “čutna in čustvena stran naše narave”.

Človek je, v skladu s teozofskim učenjem, sedmerno bitje, ali, v bolj običajnem reklu, ima sedmeren ustroj. Ali na drug način, človekova narava ima sedem aspektov, lahko jo preučujemo s sedmih različnih zornih kotov, sestavljena je iz sedmih principov. Najbolj jasen in najboljši način razmišljanja o človeku pa je ta, da ga obravnavamo kot eno, kot Duh ali Resnični Jaz, ki pripada najvišjemu področju vesolja in ki je univerzalen, isti za vse; žarek Boga, iskra božanskega ognja. Ta postane posameznik, ki odseva božansko popolnost, sin, ki raste v podobo svojega očeta. Za ta namen se Duh obleče v oblačilo za oblačilom, pri čemer vsako oblačilo pripada določenemu področju univerzuma in usposablja Jaz za stik s tem področjem, za pridobivanje znanja o njem in za to, da v njem deluje. Na ta način pridobiva izkušnje, vse njegove latentne zmožnosti pa se postopno razvijajo v dejavne moči. Ta oblačila ali ovoji se med seboj razlikujejo tako teoretično kot praktično. Če na človeka gledamo jasnovidno, je vsako od teh razvidno z očesom, med sabo pa so ločena med fizičnim življenjem ali po smrti, v skladu z naravo vsakega posameznega ovoja. Katere koli besede že uporabimo, dejstvo ostane isto - da je človek v bistvu sedmerno, razvijajoče se bitje, katerega en del narave je že objavljen, medtem ko drugi del ostaja za sedaj še latenten, vsaj kar se tiče velike večine človeštva. Človekova zavest je sposobna delovati skozi vse tiste aspekte, ki so se v njem že razvili za delovanje.

Med sedanjim ciklom človekovega razvoja se ta evolucija odvija na petih od sedmih ravneh narave. Dve višji ravni - šesto in sedmo - ljudje tega človeštva, razen v najbolj izjemnih primerih, v sedanjem ciklu ne bodo dosegli, zato ju zaradi našega trenutnega namena lahko spregledamo. Ker pa je zaradi razlik v poimenovanjih nastala v zvezi s sedmimi ravnmi določena zmeda, sta na koncu te razprave podana diagrama, ki prikazujeta sedem ravni, kakor obstojajo v naši delitvi univerzuma v primerjavi s širšimi ravnmi univerzuma kot celote, pa tudi pod-delitev sedmih pododdelkov na pet, kakor so ti predstavljeni v nekaterih naših delih.

“Raven” je samo pogoj, stopnja, stanje, zato da lahko človeka opišemo kot prilagojenega svoji naravi, takrat ko je ta narava polno razvita, ko zavestno obstoja v sedmih različnih pogojih, ali sedmih različnih stopnjah, v sedmih različnih stanjih; ali tehnično, na sedmih različnih ravneh bivanja. Vzemimo za primer lahko preverljivo ponazoritev: človek je lahko zavesten na fizični ravni, to je, v fizičnem telesu, občuti lakoto in žejo, ter bolečino ob udarcu ali vrezu. A recimo, da je naš človek vojak v vročici bitke. Njegova zavest je osredotočena v njegovih strasteh in čustvih; morda je ranjen, pa se tega niti ne zaveda, kajti njegova zavest ni dejavna na fizični, ampak na ravni strasti in čustev. Ko bo vznemirjenost minila, se bo zavest vrnila nazaj na fizično raven in tedaj bo “občutil” bolečino zaradi rane.

Recimo, da je človek filozof; ko razmišlja o nekem zapletenem problemu, izgubi vso zavest o potrebah telesa, o čustvih, ljubezni in sovraštvu; njegova zavest preide na raven razuma in postane “abstraktna”, to je, odmaknjena od obravnav, ki pripadajo njegovemu telesnemu življenju, in osredotočena na ravni mišljenja. Tako lahko človek živi na teh posameznih ravneh, v teh posameznih pogojih, ko ob določenem času postane dejaven en ali drugi del njegove narave. In razumevanje, kaj človek je, kakšna je njegova narava, kakšne so njegove moči, njegove zmožnosti, bomo lažje dosegli in koristneje vsrkali, če ga bomo preučevali vzdolž teh jasno opredeljenih smeri, kot pa če bi opustili analizo in imeli pred seboj le sveženj določenih lastnosti in stanj.

Med opazovanjem človekovega smrtnega in nesmrtnega življenja smo spoznali za prikladno tudi to, da teh sedem principov razporedimo v dve skupini - prvo, ki vsebuje tri višje principe in jo zato imenujemo Trojica, in drugo, ki vsebuje štiri nižje principe in jo zato imenujemo Četverica. Trojica je nesmrtni del človekove narave, v krščanskem izrazoslovju “duh” in duša. Četverica pa je smrtni del, v krščanstvu “telo”. To delitev na telo, dušo in duha je uporabil Sv. Pavel in upoštevajo jo vse skrbne krščanske filozofske razprave, čeprav jo na splošno množica krščanskih ljudi zapostavlja. V običajnem pogovornem jeziku človeka sestavljata duša in telo, besedi duša in duh pa se uporabljata kot medsebojno zamenljiva pojma, kar ima za posledico precej zmedeno mišljenje. Ta ohlapnost je usodna za kakršen koli jasen pogled na človekov ustroj in teozof se lahko sklicuje na krščanskega filozofa, ko ga običajen krščanski ne-mislec roti naj ne uporablja razlikovanj, ki jih je težko doumeti. Nobena filozofija, ki je vredna tega imena, ne more biti zasnovana, celo ne v najbolj osnovni obliki, ne da bi postavila določene zahteve po uporabi razuma in pozornosti s strani naj-bo učenca; in skrbnost v uporabi izrazov je pogoj za vsakršno znanje.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Človekovih sedem principov.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Človekovih sedem principov.

Dodatno študijsko gradivo o človekovih principih:

Principles of Human Nature, The Secret Doctrine, Vol. I., 157-158, H. P. Blavatsky.
The Seven Principles of Man, Theosophical Manuals - Katherine Tingley Series.
The Seven Principles of Man, from Sunrise magazine, April/May 2001.
The Seven Principles of Man, by Leoline L. Wright, Theosophical University Press Online Edition.
The Principles in Man, The Theosophical Movement, Vol. 75 - No. 3.

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji