Annie Besant
Uvod v Jogo

Vsebina:

Predgovor

1. Predavanje - Narava Joge

Pomen vesolja, Razvoj zavesti, Enost Jaza, Pospeševanje procesa samo-razvoja, Joga je znanost, Človek - dvojnost, Stanja uma, Samadhi, Literatura o Jogi, Nekatere definicije, Zunanji in notranji Bog, Spremembe zavesti in vibracije materije, Um, Stopnje uma, Navznoter in navzven usmerjena zavest, Oblak.

2. Predavanje - Šole mišljenja

Njen odnos do indijskih filozofij, Um, Mentalno telo, Um in Jaz.

3. Predavanje - Joga kot znanost

Metode Joge, K Jazu z Jazom, K Jazu preko Ne-jaza, Joga in moralnost, Sestav stanj uma, Ugodje in bolečina.

4. Predavanje - Joga kot praksa

Ustavitev stanj uma, Meditacija z in brez semena, Raba manter, Pozornost, Ovire za Jogo, Zmožnosti za Jogo, Napredovanje in vračanje, Čiščenje teles, Prebivalci na pragu, Priprava na Jogo.

Konec

Predgovor

Ta kratek oris Joge, ki vsebuje štiri predavanja, ki sem jih imela decembra leta 1907 v Benaresu ob 32. obletnici Teozofskega društva, je namenjen pripravi študenta, ki bi jo želel prakticirati, na njegovo razumevanje Patanjalijevih Suter, najbolj po­membne razprave o Jogi. S sodelavcem, prijateljem Bhagavan Dasom, imava pri roki prevod teh Suter z Vyasinim komentarjem in nadaljnji komentar in osvetlitev, ki sta zapisana v luči teozofije. Zato bodo ta predavanja služila temu, da običajnemu bralcu omogočijo neko predstavo o Znanosti vseh znanosti ter morda nekatere pritegnila k nje nadaljnjemu preučevanju.

Annie Besant

1. predavanje
Narava Joge

V prvem predavanju si bomo skušali pridobiti splošno predstavo o predmetu Joge, poiskati njeno mesto v naravi, njen lasten značaj in njen cilj v človeški evoluciji.

Pomen vesolja

Najprej se ozrimo na svet okoli nas in se vprašajmo, kaj pomeni zgodovina sveta. Ko prebiramo zgodovino, kaj nam ta pravi? Zdi se kot gibljivo obzorje ljudstev in dogodkov, vendar pa je dejansko le ples senc; ljudje so sence, ne pa realnosti, kral­ji in državniki, ministri in armade; in dogodki, spopadi in revolucije, nastajanje in izgin­janje držav, so predvsem ples senc. Celo, če skuša zgo­dovinar prodreti globlje, če preučuje ekonomske po­goje, družbene ureditve, težnje tokov mišljen­ja, se znajde sredi senc, utvarnih senc, ki jih ustvarjajo nevidne realnosti. Ta svet je poln utvarnih oblik, in vrednosti so vse napačne, vsa razmerja porušena. Stvari, ki jih ima človek sveta za vredne, mora duhovni človek zavreči kot ničvredne. Diamanti sveta, ki se bleščijo in svetijo v žarkih zunanjega sonca, so za človeka znanja le delci razbitega kozarca. Kraljeva krona, imperatorjevo žezlo, zmagoslavje zemeljske moči, so manj kot nič za človeka, ki je ujel en sam preblisk o veličini Jaza. Kaj je torej potem realno? Kaj je resnično vredno? Naš odgovor se bo precej razlikoval od odgovora človeka sveta.

“Vesolje obstaja zaradi Jaza.” Veliki Arhitekt ne načrtuje in gradi Svojih svetov zaradi tega, kar lahko nudi zunanji svet, zaradi nadzora nad predmeti želje, zaradi lepote ali ugodja. On jih je napolnil z lepimi stvarmi, s stvarmi, ki nudijo ugodje. Veliki obok na nebu, gore z zasneženimi vrhovi, mehke zelene doline z dišečimi cvetovi, oceani s svojimi širnimi globinami, površino, ki je sedaj mirna kot jezero, sedaj razburkana v jezi, vse te stvari obstajajo, ne zaradi njih samih, ampak zaradi vrednosti Jaza. Ne zaradi njih samih, ker same po sebi niso nič, ampak zato, da bi lahko služile namenu Jaza in omogočale njegova objavljanja.

Svet, z vso svojo lepoto, svojo srečo in trpljenjem, svojimi radostmi in bolečinami, je načrtovan z največjo duhovitostjo zato, da bi se lahko v objavljanju izrazile moči Jaza. Najmanjši drobec praha, najmogočnejši deva nebeških področjih, skrita gorska cvetica, sijoča zvezda nad nami - vse to obstaja zato, da bi lahko delci enega Jaza, utelešeni v brezštevilnih oblikah, uresničili svojo lastno istovetnost in objavili moči Jaza preko materije, ki jih ovija.

V najnižjem prahu in najvišjem devi obstaja le en Jaz. Vse te Jivatme, vsi ti živi duhovi, so “Mamamsaha,” moj delec, “delec Mojega Jaza,” pravi Sri Krishna. Zaradi njih obstaja vesolje; zaradi njih sije sonce, se valijo valovi, pihajo vetrovi in pada dež; zato da bi Jaz lahko spoznal Samega sebe kot objavljeno materijo, kot utelešeno v vesolju.

Razvoj zavesti

Ena od najbolj globokih in pomembnih idej, ki jih tako radodarno širi naokoli teozofija, je tudi ta, da se v večjih ali manjših ciklih vedno znova in znova ponavlja ista mera, isto zaporedje dogodkov. Če razumete en cikel, potem razumete celoto. Isti zakoni, ki določajo izgradnjo sončnega sis­tema, določajo tudi izgradnjo človeka. Zakoni, s katerimi Jaz razvija svoje moči v vesolju, od ognjene meg­lice do LOGOSA, so tudi zakoni zavesti, ki se ponavljajo v vesolju človeka. Če jih razumete v prvem, jih lahko razumete tudi v drugem. Dojemite jih v majhnem in razodelo se vam bo večje. Dojemite jih v večjem, pa vam bo postalo razumljivo manjše.

Veliki razvoj od kamna do Boga se odvija preko milijonov let, preko eonov časa. Toda dolg razvoj, ki se odvija v vesolju, se v krajšem časovnem ciklu odvija v mejah človeštva. In ta cikel je tako kratek, da se zdi nič v primerjavi z daljšim. V še krajšem ciklu se odvija podoben razvoj v posamezniku, hitro, bežno, z vso silo njegove preteklosti za njim. Te sile, ki se objavljajo in razkrivajo v evoluciji, so v svoji moči zbirne. Utelešene v kamnu, v mine­ralnem svetu, rastejo in izražajo le malo sile ter v mineralnem svetu dovršijo svoj razvoj. Nato postanejo za mineral premočne in silijo naprej v rastlinski svet. Tu razvijejo vse več in več svoje bo­žanskosti, dokler ne postanejo preveč mogočne za rastlino in postanejo žival.

Z notranjim širjenjem in pridobivanjem izkušenj od živali nato presežejo meje živali in se pojavijo kot človek. V človeškem bitju nadalje rastejo in kopičijo stalno rastočo silo ter izražajo še večji pritisk na oviro; in nato iz človeka silijo v nad-človeka. Ta zadnji proces evolucije se imenuje “Joga”.

Preden je postal posameznik, je imel človek naše oble za sabo dolgo evolucijo v drugih verigah, isto evolucijo skozi mineral do rastline, skozi rastlino do živali, skozi žival do človeka, in nato skozi naše zadnje prebivališče na luni na to oblo, ki jo imenujemo zemlja. Naša evolucija tukaj vsebuje vso silo zadnje evolucije, zato ima človek, ko pride do tega najkrajšega cikla evolucije, ki se imenuje Joga, za sabo celoto nakopičenih sil svoje človeške evolucije. In prav nakopičenje teh sil ga usposablja za hiter prehod. Mi moramo povezati našo Jogo z evolucijo zavesti, sicer je sploh ne bomo razumeli, kajti zakoni evolucije zavesti v vesolju so povsem isti kot zakoni Joge, in principi, po katerih razvija zavest samo sebe v veliki evoluciji človeštva, so isti kot principi, ki jih prevzamemo v Jogi in jih premišljeno uporabimo za hitrejši razvoj naše lastne zavesti. Zato Joga, ko določno začnemo z njo, ni neka nova stvar, kakor si domišljajo nekateri ljudje.

Celotna evolucija je v bistvu ena. Niz je isti, zaporedja istovetna. Najsi razmišljate o razvoju zavesti v vesolju ali v človeški rasi ali v posamezniku, lahko preučujete zakone kot celoto, in v Jogi se učite razumno in določno uporabiti iste zakone na vaši lastni zavesti. Vsi zakoni so eno, kakor koli drugačni na svoji stopnji objavljanja.

Če gledate na Jogo na ta način, potem bo ta Joga, ki se je zdela tako tuja in oddaljena, začela kazati znan obraz ter ne bo prišla k vam v neznanem plašču. Ko preučujete razvoj zavesti in njemu ustrezno evolucijo oblike, se ne bo zdelo tako nenavadno, da morate s človeka preiti na nadčloveka, preseči mejo človeštva, da bi se znašli v področju, kjer se božanskost objavi bolj celovito.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Uvod v Jogo.
Za ogled e-knjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Uvod v Jogo.

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji