Ana
Aleksejevna Kamenski se je rodila 25. avgusta 1867 v Pavlovsku
v bližini Petrograda. Njeni starši
so pripadali srednje bogatemu plemstvu. Zgodnje otroštvo je preživela
v Nemčiji, na Bavarskem in v Würtembergu. Od devetega do petnajstega
leta je živela v Ženevi, v Švici, in se nato po maturi na srednji
šoli vrnila v Petrograd,
kjer je obiskovala najvišje učiteljišče za dekleta.
V tistem času
je družinsko premoženje skopnelo, tako da se je morala po končanem
študiju zaposliti.
Poučevala je francoščino na gimnazijah in skupaj s C. L.
Helmbold zasnovala
osnovno šolo za otroke, ob večerih pa prostovoljno delovala
v večerni šoli za delavce.
Ana Kamenski se je
zelo zanimala za socialna vprašanja in se dejavno vključevala
v organizacijo
javne prehrane
in knjižnic. Blizu ji je bil tudi boj za pravice žensk.
Ana Kamenski
se je srečala s teozofijo preko Nine Gernet, svoje prijateljice
iz otroških let, ki je
že zgodaj postala članica Angleške Sekcije Teozofskega Društva.
Leta
1902 je obiskala London in prisostvovala predavanjem Annie
Besant, ob vrnitvi v Petrograd pa je nato začela s dejavnim teozofskim
delom. Ana Kamenska je predavala
in organizirala v krožke ljudi, ki so se zanimali za teozofijo.
Tako je bilo leta
1909 (po nekaterih virih 1908, op.p.) vzpostavljeno Rusko Teozofsko
Društvo, s sedežem v Petrogradu in z Ano kot predsednico društva
in krožka v Petrogradu.
Ana je skoraj vsako
leto prepotovala Rusijo, predavala in obiskovala, ne le tista
mesta, v katerih so
bili krožki, ampak tudi tista, kjer je obstajalo zanimanje za
njena predavanja. Obenem je ostala povezana z mednarodnim Teozofskim
Društvom in se redno udeleževala kongresov.
Eno
od teh predavanj, “Kaj je teozofija”, je bilo objavljeno
kot drobna knjižica, v kateri so bili temelji teozofije predstavljeni
v preprosti, jasni in resni obliki.
Čeprav se je delovanje
T. D. začelo odvijati šele po letu 1905, ko je bila v Rusiji uradno
vzpostavljena
svoboda govora in zbiranja, pa vlada ni z odobravanjem gledala
na ta javna predavanja.
Leta 1910 ali 1911
je javni tožilec obtožil Ano bogoskrunstva, ker je v enem
od javnih predavanj na
podlagi zgodovinskih dejstev podvomila v svetost Konstantina
Velikega. Na sodnem procesu je bila Ana v celoti oproščena obtožb.
V osnovi je šlo za poskus, s katerim
je vlada poskušala očrniti ugled T. D. v očeh ruske javnosti.
Z začetkom delovanja
ruskega T. D. je Ana kamenski še razširila svojo dejavnost. Začela
je izdajati revijo
“Vestnik Teosofii” (Teozofski Vestnik), ki je izjahala desetkrat
v letu in je bila obsežna in resna revija, z okoli 100 ali več
stranmi, na katerih je objavljala tako izvirne kot prevedene članke.
Sama
je
pisala uvodnike in večinoma zapolnjevala tudi naslednje rubrike
“Na braniku”, ter “Teozofsko kroniko”, “Bibliografijo” in “Duhovno
iskanje”.
Leta 1916 sta odšli
Ana in njena sestra Margerita Aleksejevna Kamenski (v začetku 1880-tih
generalna sekretarka Nemške
Sekcije T. D.) v Adyar, kjer je Ana živela več kot leto dni. Ob
delu se je posvetila preučevanju sanskrtskih rokopisov, katerega
rezultat je bil izvrsten prevod Bhagavad Gite, ki ga je,
navkljub zelo abstraktni vsebini, zapisala v dokaj preprostem in
jasnem
jeziku.
Takoj po oktobrski
revoluciji boljševiki niso posvečali veliko pozornosti društvom,
ki niso bila političnega
značaja, toda po letu 1921 so se odločili, da bodo ukinili vsa
“buržoazna združenja” in najprej obračunali z njihovimi voditelji.
Toda še preden je prišlo do načrtovane aretacije, je Ana
Kamenski in C. Helmbold uspelo pobegniti na Finsko. Na željo Annie
Besant sta se
nastanili v Ženevi, ker je bila tedaj Švicarska Sekcija Teozofskega
Društva v težavah, tako da sta uspeli oživiti in uskladiti delo
te Sekcije.
Ana
je začela prejemati pisma ruskih prebežnikov s celega sveta ter
hitro pomagala organizirati
delo
skupin v izgnanstvu. Tako je med drugimi začela delovati
tudi loža “Jaroslav Mudri” v Beogradu. Tako je do leta 1925
vzpostavilo stik z Ano Kamenski že sedem lož izven Rusije, ki
so se želele pridružiti teozofskemu društvu v Adyarju.
Ana Kamenski je predlagala
oblikovanje “Ruskega Teozofskega Društva izven Rusije”, na osnovi
obstoja sedmih lož, ki so bile razpršene po svetu.
Ker je bilo
takrat Rusko Teozofsko Društvo že ukinjeno, je bilo pomembno,
da se rusko teozofsko gibanje ohrani vsaj v tujini, ker bi to omogočalo
nadaljevanje
teozofskega
dela v skladu z rusko tradicijo ter pripravo novih teozofskih
delavcev.
Predsednica T. D.,
dr. A. Besant, je podprla predlog in Generalni
Svet je sprejel enoglasno odločitev o izdaji
Charterja “R. T. D. izven Rusije”.
Ana je z vzpostavitvijo
“Ruskega Teozofskega Društva izven Rusije” obnovila tudi založniško
dejavnost. V obliki drobnih brošur je začela izhajati revija "Sel",
s prejeto finančno pomočjo pa je bila obnovljena založniška hiša.
Pri tem delu je s svojimi izvrstnimi prevodi zelo pomagala J. Pisareva.
Natisnjenih
je bilo
okoli 20 knjig.
Leta 1926 je Ana Kamenski
prejela za svoj prevod
Bhagavad Gite iz sanskrta v francoščino doktorski naziv
na univerzi v Ženevi. Odtlej je na tej univerzi, tja do leta
1950, predavala primerjalno religijo; nato pa ji je bila dodeljena
še katedra za estetiko.
Ob koncu
druge svetovne vojne je Generalni Svet zahteval
od
Ane vrnitev Charterja “Ruskega Teozofskega Društva izven
Rusije” ter ruskim teozofom predlagal pridružitev k nacionalnim
sekcijam
T. D.
Po vojni je Ana prejemala
iz taborišč v Nemčiji in Avstriji številna pisma po pomoči in navkljub
visoki
starosti in delu na univerzi je uspela nanje odgovoriti in pomagati,
da so ljudje našli svoje sorodnike. Pomoči potrebnim
je pošiljala pakete s hrano. Njena pisma so odsevala srčno ljubezen
in toplino, tako da so jo vsi naravno sprejemali kot skupno mater.
V svojih
težavah so se ljudje obračali nanjo in vedno prejeli takojšen in
moder nasvet.
Ana je bila dejavno
vključena v delo Švicarske Sekcije in bila predsednica lože “Paix
de Lumiere”. Napisala
pa je tudi niz del v francoščini ter redno pisala za revijo “The
Theosophist”.
Med kratkotrajno boleznijo
je navkljub zdravnikovi prepovedi nadaljevala z delom, saj ni nikoli
posebej
skrbela za svoje zdravje, vendar pa je 23. junija 1952 v spanju
zapustila fizično raven. Bila je stara skoraj 85 let.
Njeno življenje
je
bilo polno služenja drugim, življenje, ki je utelešalo teozofske
ideale.
Povzeto in prevedeno
po: Biography
of Anna Kamensky. |
Anna
Alexeyevna Kamenskaya was born August 25th 1867 in Pavlovsk near
St. Petersburg. Her parents were
of nobility of middle wealth, and she passed her early childhood
in Germany (in Bawarien and Würtemberg), later from 9 to 15 years
she lived in Geneva, Switzerland, and after graduating the school
she returned to Petersburg. There she was a student of Highest
Women College.
The well-being of her
parents was undermined in that time and after graduating the
College she had to work.
She taught French language in the gymnasiums. Simultaneously
with C. L. Helmbold she started the primary school for children.
In
the evening they worked in free
adult school in workers block.
Anna interested much
in social issues and took active participation in organization
of soup kitchens
and people’s libraries. The women rights cause also was dear
to her.
Anna got her acquaintance
with theosophy through Nina Gernet who was a friend of her childhood,
and was
remotely accepted to English Section of the Theosophical Society.
In 1902 she visited London and attended lectures of Annie Besant.
On her return to Petersburg she began an active theosophical
work. Anna
Kamenskaya lectured and organized the circles for people interesting
in theosophy,
and in 1909 (Other
sources say 1908. - Translator note.) Russian Theosophical Society
was started. Anna
was elected a president. Headquarters was in Petersburg and Anna
was a president of the Petersburg branch too.
Almost every year Anna
made lecturing tours over Russia, visiting not only those cities
which had branches but several other cities
where lecturing was possible. She didn’t loose touch with International
T.S. and regularly visited theosophical congresses. One
of those lectures, “What is Theosophy”, was published. It was
a small booklet in which
the basics of theosophy were laid out in simple, clear and serious
form.
Though activity of Russian Theosophical
Society began after 1905, when the freedom of speech and meetings
were officially permitted in Russia, the government was not very
friendly disposed to the public lectures.
In 1910 or 1911 the
prosecutor accused Anna in sacrilege, for in one of her public
lectures she expressed
the doubt that the emperor Constantin the Great was saint, because
the facts of history said the reverse. The court process took place
in which Anna was thoroughly vindicated. It was a governmental
attempt to discredit T.S. in the eyes of the Russian public.
After R.T.S. was opened
Anna widened her activity. She started the magazine “Vestnik Teosofii”
(Messenger
of Theosophy) which was issued 10 times a year. It was voluminous
and serious magazine, around 100 or more pages, which printed the
original and translated articles. She always wrote an editorial
“On the watch-post”; on the most part she also lead the sections
“Theosophical chronicle”, “Bibliography” and “Spiritual search”.
In 1916 Anna Kamenskaya
and her sister Margarita Alexeyevna Kamenskaya (In beginning of
1880’s M. Kamenskaya
was General Secretary of German Section of T.S.) came to Adyar
where Anna lived more than a year. Besides personal work she studied
Sanskrit manuscripts, what resulted in her excellent translation
of Bhagavad Gita. She succeeded to lay it down by simple
and clear language, in spite of the very abstract content.
Just after October
Revolution Bolsheviks didn’t pay much attention to the societies
which had no political
nature. But in 1921 they decided to put the end to all “bourgeois
leagues” and first to repress their leaders. But not long before
the planned arrest Anna Kamenskaya and C. Helmbold succeeded to
cross the border to
Finland. According to desire of A. Besant they settled in Geneva.
The Swiss Section of the T.S. experienced some problems in that
time, and they succeeded to revive and harmonize work of the Section.
Anna began to receive
letters from the Russian refugees from all around the world, and
soon through
her intermediary help entire groups were organized. One of them
was “Yaroslav
Mudry” (Yaroslav the Wise) in Belgrad. In 1925 there
were already 7 Russian lodges outside Russia, which were in contact
with Kamenskaya and willing to join Adyar.
Anna proposed a formation
of “R.T.S outside Russia” on the basis of the 7 lodges scattered
over the world. T.S. in Russia was already closed up to that time,
and it was important to preserve the Russian theosophical movement
abroad. It enabled to continue the theosophical work according
the traditions worked out in Russia and prepare new theosophical
workers.
President of T.S. Dr.
Annie Besant supported her proposal and the General Council unanimously
chartered “R.T.S outside Russia”.
From the time of organization
of “R.T.S. outside Russia” Anna has renewed publishing activity.
The “Messenger”
began being published in the form of the small brochures. With
the received financial help the
publishing house was renewed. E. Pisareva
helped very much by her excellent translations. They printed around
20 books.
In 1926 Anna received the doctor degree
in University of Geneva for her translation of Bhagavad Gita from
Sanskrit to French. Since then till 1950 she lectured in that university
about comparative religion; later she received the second chair
for aesthetics.
To the end of WW II
the
General Council requested Anna to return the charter for “R.T.S
outside Russia” and proposed to the Russian theosophists to join
the local national sections of T.S.
When the war was over,
the countess letters flew to Anna from camps of Germany and Austria.
In spite
of her old age and the work in two university chairs she succeeded
to answer them all quickly. Through her the people found each other.
When she got known that someone is in need,
she formed a food parcel. Her letters shone by such love and warmth
of hearth, that everyone naturally considered her a common mother.
Anna took active part in the work of
the Swiss Section and was the president of lodge “Paix de Lumiere”.
She wrote a series of works in French and also regularly wrote
for “The Theosophist”.
During her short decease
she continued to work in spite that the doctors prohibited her
to strain herself;
she never cared much about her health. 23 June 1952, in sleep,
she left the physical plane. She was almost 85 years old.
It was
the life full of service to others, the life which embodied theosophical
ideals.
Excerpts from: Biography
of Anna Kamensky. |