Helena Petrovna Blavatsky
Glas Tišine

POSVEČENO MALOŠTEVILNIM

Vsebina:

Predgovor

Odlomek I.

Glas Tišine

Odlomek II.

Dve poti

Odlomek III.

Sedem portalov

PREDGOVOR

Strani, ki sledijo, so povzete iz The Book of the Golden Precepts (Knjige Zlatih Pravil), enega izmed del, ki jih na Vzhodu polagajo v roke študentom mistike. Njih poznavanje je v tej šoli, katere učenja sprejemajo mnogi teozofi, obvezno. Zato, ker znam mnogo teh Pravil na pamet, je bilo prevajanje zame sorazmerno lahka naloga.

Dobro znano je, da se pri Gurujih (učiteljih ali mojstrih) v Indiji metode psihičnega razvoja razlikujejo, ne le zato, ker pripadajo različnim filozofskim šolam, ki jih je šest, ampak tudi zato, ker ima vsak Guru svoj lasten sistem, ki ga na splošno zelo čuva. Se pa onstran Himalaje metoda v ezoteričnih šolah ne razlikuje, razen če Guru ni preprosto lama, ki je le malo bolj poučen kot tisti, ki jih poučuje.

Delo, iz katerega prevajam, tvori del istega niza kot tisto, iz katerega so bili vzeti Stihi The Book of Dzyan (Knjige Dzyan), na katerih temelji The Secret Doctrine (Tajni nauk). Tako kot veliko mistično delo Paramartha, ki so ga, kakor nam pravi legenda o Nagarjuni, velikemu Arhatu posredovali Naga ali ‘kače’ (v resnici ime, ki so ga dajali starodavnim Iniciatom), ima tudi The Book of the Golden Precepts (Knjiga Zlatih Pravil) isti izvor. Vendar pa njena življenjska pravila in ideje, kakorkoli plemenite in izvirne, pogosto v različnih oblikah najdemo tudi v sanskrtskih delih kot je Jnaneshvari, v tisti prvovrstni mistični razpravi, v kateri Arjuni Krishna v bleščečih barvah opisuje stanje popolnoma razsvetljenega Yogija; pa tudi v določenih Upanishadah. To je povsem naravno, saj so bili povečini, če že ne vsi, največji Arhati, prvi privrženci Gautame Buddhe, Hindujci in Arijci, ne pa Mongoli; še posebej tisti, ki so se izselili v Tibet. Že dela, ki jih je zapustil Aryasanga, so zelo številna.

Izvirna Pravila so vgravirana na tanke podolgovate tablice; kopije pa zelo pogosto na okrogle. Te diske ali plošče na splošno hranijo na oltarjih templjev, ki so povezani s centri, v katerih so ustanovljene tako-imenovane ‘kontemplativne’ ali Mahayana (Yogachara) šole. Zapisana so različno, včasih v tibetanščini, vendar pa najpogosteje v ideogramih. Duhovniški jezik (Senzar) je mogoče, poleg tega, da ima lastno abecedo, izraziti z različnimi načini pisanja s šifrirnimi znaki, ki so po naravi bolj ideogrami kot pa zlogi. Druga metoda (lug, v tibetanščini) pa je uporaba števil in barv, od katerih vsako ustreza eni izmed črk tibetanske abecede (trideset preprostih in štiriinsedemdeset sestavljenih črk), tako da predstavljajo celovito tajnopisno abecedo. Ko so uporabljeni ideogrami, je potrebno tudi besedilo brati določen način; tako v tem primeru simboli in znamenja, ki so uporabljena v astrologiji, namreč, dvanajst zodiakalnih živali, ter sedem primarnih barv, od katerih je vsaka v treh odtenkih, to je, v svetlem, temeljnem in temnem - predstavlja triintrideset črk preproste abecede za tvorjenje besed in stavkov. Kajti po tej metodi dvanajst ‘živali’, petkrat ponovljenih in povezanih s petimi elementi in sedmimi barvami, nudi popolno abecedo, sestavljeno iz šestdesetih svetih črk in dvanajstih znakov. Znak na začetku besedila določa, ali naj ga bralec črkuje v skladu z indijskim načinom, pri katerem je vsaka beseda zgolj prilagoditev sanskrta, ali pa v skladu s kitajskim načelom branja ideogramov. Vendar pa je najbolj preprosta pot tista, ki bralcu dopušča uporabo, ne kakšnega posebnega, ampak kateregakoli jezika, kajti znaki in simboli so bili, tako kot arabska števila ali številke, med iniciranimi mistiki in njihovimi privrženci splošno in mednarodno razširjeni. Ista posebnost je značilna tudi za enega izmed kitajskih načinov pisanja, ki ga z enako lahkoto bere vsak, ki pozna znake: na primer, Japonec ga lahko bere v svojem lastnem jeziku enako brez težav kot Kitajec v svojem.

The Book of the Golden Precepts (Knjige Zlatih Pravil) - od katerih so nekatera pred-buddhistična, medtem ko druga pripadajo kasnejšemu datumu - vsebuje približno devetdeset jasnih drobnih razprav. Od teh sem se jih pred leti naučila na pamet devetintrideset. Da bi lahko prevedla še ostale, sem se morala zateči k opombam, ki so razpršene med prevelikim številom papirjev in zabeležk, zbranih v zadnjih dvajsetih letih in nikoli urejenih, tako da bi mi na kakršenkoli olajšale nalogo. Poleg tega nisem smela svetu, ki je preveč sebičen in preveč navezan na čutne predmete, da bi bil na kakršenkoli način pripravljen v pravem duhu sprejeti tako vzvišeno etiko, prevesti in predati vseh. Kajti, če človek ne vztraja resno pri zasledovanju samo-poznavanja, ne bo nikoli voljno prisluhnil tovrstnim nasvetom. In vendar takšna etika polni zvezke in zvezke vzhodne književnosti, še posebej Upanishad. “Zatri vso željo po življenju,” pravi Krishna Arjuni. Ta želja se nahaja le v telesu, vehiklu utelešenega jaz-a, ne pa v Jaz-u, ki je “večen in neuničljiv, ki ne ubija, niti ni ubit” (Katha upanishad). “Zatri čutnost,” uči Sutta Nipata; “glej enako na ugodje in bolečino, pridobitev in izgubo, zmago in poraz.” Nadalje, “Išči zavetje le v večnosti” (ibid). “Uniči občutek ločenosti,” ponavlja Krišna v vseh oblikah. “Zaradi Uma (manas), ki sledi blodečim čutom, postane Duša (buddhi) enako nemočna kot čoln, ki ga veter žene nad vodami” (Bhagavad Gita, II, 67).

Zato sem menila, da je bolje, če opravim razumen izbor zgolj iz tistih razprav, ki bodo najbolj ustrezale maloštevilnim dejanskim mistikom v Teozofskem društvu in ki bodo zagotovo odgovor na njihove potrebe. Kajti le ti bodo spoštovali besede Krishne-Christosa, Višjega Jaza: “Modreci ne žalujejo za živimi, ne za mrtvimi. Nikoli ni bilo, da jaz ne bi obstojal, ne ti, ne ti vladarji ljudi; niti v bodoče ne bo nikoli, da ne bi kdo od nas obstojal” (Bhagavad Gita, II, 11, 12).

V tem prevodu sem naredila vse, kar zmorem, da bi ohranila poetično lepoto jezika in prispodob, ki označujejo izvirnik. Do kolikšne mere je bil ta napor uspešen, naj presodi bralec sam.

1889

Helena Petrovna Blavatsky

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Glas Tišine.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Glas Tišine.

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji