Praktični Okultizem
Helena Petrovna Blavatsky

Pomembno za študente.

Kakor kažejo pisma iz KORESPONDENCE tega meseca, obstajajo številni ljudje, ki iščejo praktične napotke v Okultizem. Zato postaja nujno, da enkrat za vselej pojasnimo:

(a) Bistveno razliko med teoretičnim in praktičnim Okultizmom; ali tem, kar je na je na eni strani splošno znano kot Teozofija in Okultno znanostjo na drugi; in

(b) naravo težav, ki so povezane s preučevanjem drugega.

Lahko je postati teozof. Vsaka oseba s povprečnimi intelektualnimi sposobnostmi in nagnjenostjo do metafizike, ki je čistega, nesebičnega življenja, ki najde več veselja v pomoči svojemu sosedu kot v prejemanju pomoči, ki je vedno pripravljena na žrtvovanje svojih lastnih ugodij zaradi drugih ljudi, ki ljubi Resnico, Dobroto in Modrost zaradi njih samih in ne zaradi koristi, ki jih prinašajo, je teozof.

Vendar pa je povsem druga stvar usmeriti samega sebe na pot, ki vodi do znanja, kaj je dobro narediti, do pravilnega razlikovanja med dobrim in zlim; na pot, ki človeka vodi tudi do tiste moči, s katero lahko naredi dobro, ki si ga želi, na videz pogosto tako, kot da mu ne bi bilo potrebno dvigniti niti prsta.

Še več, obstaja pomembno dejstvo, s katerim bi se moral seznaniti študent. In sicer, izjemna, skoraj brezmejna odgovornost, ki jo za učenca prevzame učitelj. Od Gurujev na vzhodu, ki učijo odprto ali skrivno, do nekaterih Kabalistov v zahodnih deželah, ki učijo osnove Svete Znanosti svoje učence - tistih zahodnih Hierofantov, ki pogosto niti sami ne poznajo nevarnosti, katerim se izpostavljajo - vsak in vsi ti “Učitelji” se podrejajo enemu in istemu neizpodbitnemu zakonu. Od trenutka, ko začnejo dejansko učiti, od trenutka, ko predajo katerokoli moč - najsi psihično, mentalno ali fizično - na svoje učence, nase prevzamejo vse grehe tega učenca, ki so povezani z Okultnimi Znanostmi, najsi zaradi opustitve ali povzročitve, vse do tistega trenutka, ko iniciacija naredi učenca za Mojstra in odgovornega za samega sebe. Obstaja strašen in mističen religiozni zakon, ki so ga zelo spoštovali in upoštevali v grški, na pol pozabili nanj v rimo-katoliški in povsem izločili v protestantski Cerkvi. Izhaja iz prvih dni krščanstva in ima svoj temelj v pravkar omenjenem zakonu, katerega simbol in izraz je bil. To je dogma o popolni svetosti odnosa med božanskimi-starši, ki so otrokovi pokrovitelji. [1] Ti tiho prevzamejo nase vse grehe na novo krščenega otroka - (namaziljenega kot pri iniciaciji, resnično skrivnost!) - do dneva, ko otrok postane odgovorna enota, ki pozna dobro in zlo. Tako je jasno, zakaj so “Učitelji” tako zadržani in zakaj morajo “Chele” skozi sedem let preizkusne dobe, da dokažejo svojo ustreznost ter razvijejo tiste lastnosti, ki so nujne za varnost, tako Mojstra kot učenca.

Okultizem ni magija. Sorazmerno lahko se je naučiti zvijače z uroki in metod rabe subtilnejših, vendar še vedno materialnih sil fizične narave; v človeku se hitro prebudijo moči živalske duše; sile, ki jih njegova ljubezen, sovraštvo, strast, lahko prikličejo v delovanje, se hitro razvijejo. Toda to je Črna Magija - Čarovništvo. Kajti vzgib je tisti, in le vzgib, ki opredeljuje, ali bo katerokoli izražanje moči postalo črna, zlobna, ali pa bela, dobronamerna Magija. Ni mogoče uporabiti duhovnih sil, če v operaterju obstaja tudi najmanjši pridih sebičnosti. Kajti, če vzgib ni v celoti čist, se duhovna volja spremeni v psihično, deluje na astralni ravni in se z njo lahko proizvede strašne rezultate. Moči in sile živalske narave lahko uporabi tako sebičen in maščevalen kot za nesebičen in vse-odpuščajoč; moči in sile duha se same predajo le popolnoma čistemu v srcu - in to je BOŽANSKA MAGIJA.

Kateri so potem zahtevani pogoji, da bi človek postal študent “Božanske Sapientia”? Kajti, vedeti je treba, da noben takšen poduk ni mogoče dati, če niso izpolnjeni ti pogoji in rigorozno spoštovani med leti študija. To je sine qua non. Noben človek ne more plavati, če ne skoči v globoko vodo. Nobena ptica ne more leteti, dokler ne zrastejo njene peruti, če nima pred sabo zraka in če nima poguma, da bi se zaupala zraku. Človek, ki bo ravnal z dvoreznim mečem, mora najprej do popolnosti obvladati topo orožje, da ne bi že ob prvem poskusu poškodoval samega sebe - ali še slabše - druge.

Da bi podali vsaj približno predstavo o pogojih, pod katerimi edino je mogoče preučevati Božansko Modrost varno, brez nevarnosti, da bi Božanska volja odstopila mesto Črni Magiji, ponujamo stran iz “zasebnih pravil”, s katerimi je oskrbljen vsak inštruktor na vzhodu. Stavki, ki sledijo, so izbrani iz velikega števila teh pravil in pojasnjeni v oklepajih.

1. Prostor, ki se ga izbere za podajanje navodil, mora biti mesto, ki ne bo odvračalo uma, in napolnjeno z “vpliv-vključujočimi” (magnetnimi) predmeti. Med drugimi stvarmi mora biti prisotnih pet svetih barv, zbranih v krogu. Mesto mora biti osvobojeno kakršnihkoli škodljivih vplivov, ki bi plavali po ozračju.

[Mesto mora biti odmaknjeno in ne sme biti uporabljeno za noben drug namen. Pet “svetih barv” predstavljajo prizmatični odtenki, ki so urejeni na določen način, ker so te barve zelo magnetne. “Škodljivi vplivi” so vsakršne motnje v obliki sporov, prepirov, slabih čutenj, itd., ker pravijo, da se te takoj vtisnejo v astralno svetlobo, to je, v ozračje mesta in plavajo “po zraku”. Ta prvi pogoj se zdi lahko dosegljiv, vendar pa se bo ob nadaljnjem razmisleku izkazal za enega od najtežje uresničljivih.]

2. Preden je učencu dovoljen študij “iz oči v oči”, mora pridobiti predhodno razumevanje v izbrani družbi drugih laičnih upasaka (učencev), katerih število mora biti liho.

[“Iz oči v oči” v tem primeru pomeni neodvisen študij, ločen od drugih, ko učenec prejme svoja navodila iz oči v oči, najsi v samem sebi (od svojega višjega, Božanskega Jaza) ali svojega guruja. Le takrat vsak prejme sebi ustrezno informacijo, v skladu s tem, kako je uporabil svoje znanje. To se lahko zgodi le proti koncu cikla poučevanja.]

3. Preden boš ti (učitelj) predal svojemu Lanoo-ju (učencu) dobre (svete) LAMRIN besede ali mu dovolil, “da se pripravi” na Dubjed, moraš poskrbeti, da je njegov um povsem očiščen in pomirjen z vsem, še posebej s svojimi drugimi Jazi. Sicer se bodo besede Modrosti in dobrega zakona razpršile in jih bodo odnesli vetrovi.

[“Lamrin” je delo s praktičnimi navodili, ki ga je v dveh delih napisal Tson-kha-pa, enega za duhovniške in ekzoterične namene, drugega za ezoterično rabo. “Da se pripravi” na Dubjed, pomeni pripravo posod, ki se bodo uporabljale za videnja, kot so ogledala in kristali. “Drugi jazi” se nanaša na so-študente. Če med učečimi ne vlada največje možno skladje, ni mogoč nikakršen uspeh. Učitelj je tisti, ki opravi izbor v skladu z magnetnimi in električnimi naravami študentov, tako da poveže in zelo skrbno uskladi pozitivne in negativne prvine.]

4. Upasaka morajo med študijem poskrbeti, da so povezani kot prsti na roki. Ti moraš vtisniti v njihove ume to, da bo tisto, kar rani enega, ranilo tudi druge, in da so odsotni, če tisto, kar veseli enega, ne odmeva v prsih drugih, zahtevani pogoji in nadaljevanje nima nobenega smisla.

[To se bo le težko zgodilo, če začetni izbor ni bil opravljen skladno z magnetnimi zahtevami. Znano je, da morajo chele, ki so sicer obetajoči in pripravljeni na sprejem resnice, zaradi svojega značaja in nezmožnosti, da bi se uglasili s svojimi tovariši, počakati cela leta.]

5. So-učence mora guru uglasiti kot strune lutnje (vine), vsako drugače od ostalih, pa vendar tako, da vsaka oddaja zvoke v skladju z vsemi. Kolektivno morajo oblikovati klaviaturo, ki se bo v vseh svojih delih odzvala na najmanjši dotik (dotik Mojstra). Tako se bodo njihovi umi odprli za harmonije Modrosti, da bodo kot znanje vibrirale skozi vsakega in vse, z učinki, ki bodo ugajali predsedujočim bogovom (angelom varuhom ali pokroviteljem) in bodo koristni za Lanoo-ja. Tako bi se morala Modrost za vedno vtisniti v njihova srca in skladnost zakona nikoli prelomiti.

6. Tisti, ki si želijo pridobiti znanje, ki vodi do Siddhis (okultnih moči), se morajo odpovedati vsem nečimrnostim življenja in sveta (tu sledi seznam Siddhis).

7. Nihče ne sme čutiti takšnih razlik med sabo in svojimi so-študenti kot so “jaz sem bolj moder”, “jaz sem bolj svet in bolj všečen učitelju ali moji skupnosti, kot moj brat”, itd., in ostati upasaka. Njegove misli morajo biti predvsem osredotočene na njegovo srce in odstraniti iz njega vsako sovražno misel do vsakega živega bitja. Ono (srce) mora biti polno čutenja svoje ne-ločenosti od ostalih bitij kot od celotne Narave, sicer ne bo sledil nikakršen uspeh.

8. Lanoo (učenec) mora sam odstraniti živ zunanji vpliv (magnetne izlive iz živih bitij). Zato mora, medtem ko je eno z vsem, v svoji notranji naravi ločiti svoje vnanje (zunanje) telo od vsakršnega tujega vpliva: nihče drug ne sme piti ali jesti iz njegove posode kot le on sam. Izogibati se mora telesnemu stiku (to je, da se ga dotika ali da se on dotika) s človeškimi kot živalskimi bitji.

[Dovoljena ni nobena domača žival in prepovedano je celo dotikanje določenih dreves in rastlin. Učenec mora tako-rečeno živeti v svojem lastnem ozračju, da bi ga lahko individualiziral za okultne namene.]

9. Um mora ostati top za vse, razen za univerzalne resnice v naravi, sicer bo “Nauk Srca” postal le “Nauk Očesa” (to je, prazen ekzoteričen ritualizem).

10. Učenec ne bi smel zaužiti nobene živalske hrane, nič, kar vsebuje življenje. Uživati ne bi smel nobenega vina, nobenega alkohola ali opija, kajti ta poživila so kot Lhamayin (zli duhovi), ki se oprimejo neprevidnega in požrejo razumevanje.

[Vino in alkohol naj bi vsebovala in ohranjala slab magnetizem vseh ljudi, ki so pomagali pri njuni proizvodnji; meso vsake živali ohranja psihične značilnosti svoje vrste.]

11. Meditacija, vzdržnost v vsem, izpolnjevanje moralnih dolžnosti, prijazne misli, dobra dela in vljudne besede, kakor tudi dobra volja do vseh in celovita pozaba na Jaz, so najbolj učinkovita sredstva za doseganje znanja in za pripravo na sprejem višje modrosti.

12. Le s pomočjo doslednega spoštovanja predhodnih pravil lahko Lanoo upa, da bo v doglednem času pridobil Siddhije Arhatov, rast, ki ga pripravila na to, da postopoma postane Eno z UNIVERZALNIM VSE.

Teh dvanajst izvlečkov je izbranih izmed okoli triinsedemdesetih pravil, katerih naštevanje bi bilo nesmiselno, saj bi bila v Evropi brez pomena. Toda celo teh nekaj je dovolj, da pokažemo brezmejnost težav, ki obdajajo pot naj-bo “Upasake”, ki se je rodil in bil vzgajan v zahodnih deželah. [2]

Vsa zahodna, še posebej pa angleška, vzgoja je polna načela tekmovalnosti in boja; vsakega fanta se sili naj se uči hitreje, da bo prekašal svoje tovariše in jih na vse mogoče načine nadkrilil. Vztrajno se vzgaja to, kar se napačno imenuje “prijateljska tekmovalnost”, in isti duh se vnaša in krepi v vsako podrobnost življenja.

Kako lahko zahodnjak, s tovrstnimi “privzgojenimi” predstavami iz otroštva, doseže takšno čutenje do svojih so-študentov, da bodo “kot prsti ene roke”? Ti so-študentje niso izbrani po njegovem lastnem izboru, ali tisti, ki bi jih izbral on sam na podlagi osebnega ujemanja in presoje. Izbral jih njegov učitelj na precej drugačni osnovi, in tisti, ki naj bi bil študent, mora biti najprej dovolj močan, da iz svojega srca izkorenini vsa čutenja odpora in mržnje do drugih. Koliko zahodnjakov je sploh pripravljenih iskreno poskusiti s tem?

In nato podrobnosti iz vsakodnevnega življenja, povelje, da se človek ne sme dotikati niti roke svojega najbližjega in najdražjega. Kako zelo v nasprotju z zahodnimi predstavami o naklonjenosti in dobrem čutenju je to! Kako hladno in trdo se zdi. Tudi sebično, bodo rekli ljudje, vzdržati se nudenju ugodja drugim zaradi svojega lastnega razvoja. No, naj tisti, ki mislijo tako, odložijo na neko drugo življenje poskus, da bi iskreno stopili na pot. Vendar pa naj ne uživajo v svoji namišljeni nesebičnosti. Kajti, dejansko je to, kar jim dopušča zavajanje samih sebe, tako le na videz, njihove konvencionalne predstave, ki temeljijo na čustvenosti in srčnih izlivih ali tako-imenovani vljudnosti, stvari iz nerealnega življenja, ne pa nareki Resnice.

Toda, tudi če pustimo ob strani te težave, ki bi jih lahko obravnavali kot “zunanje”, pa čeprav je njihov pomen vseeno velik, kako naj se študentje na zahodu “uglasijo”, da bi dosegli skladnost, ki se tukaj zahteva od njih? Osebnost je v Evropi in Ameriki postala tako močna, da ne obstaja nobena šola umetnosti, katere člani se ne bi medsebojno sovražili in bili ljubosumni eden na drugega. “Profesionalno” sovraštvo in zavist sta postala pregovorna; ljudje si prizadevajo za vsako ceno doseči lastno korist in celo tako-imenovane vljudnosti so le votle maske, ki pokrivajo te demone sovraštva in ljubosumja.

Na vzhodu duh “ne-ločenosti” privzgajajo že od otroštva, tako kot na zahodu tekmovalnost. Osebno stremljenje, osebna čutenja in želje, tam nihče ne spodbuja, da bi se tako razrastla. Ko je zemlja naravno dobra, je vzgajanje pravilno in otrok zraste v moža, v katerem je navada podreditve človekove nižje narave njegovemu višjemu Jazu močna in mogočna. Na zahodu ljudje mislijo, da so njihove simpatije in antipatije do drugih ljudi in stvari vodilna načela, po katerih naj bi delovali, tudi takrat, ko ne naredijo iz njih zakon svojih življenj in jih ne skušajo vsiliti drugim.

Naj tisti, ki se pritožujejo, da so se v Teozofskem Društvo naučili le malo, vzamejo k srcu besede, ki so zapisane v članku iz februarske številke revije Path: “Ključ do vsake stopnje je aspirant sam”. Ni “strah pred Bogom” tisti, ki predstavlja “začetek Modrosti”, ampak je MODROST SAMA PO SEBI poznavanje JAZA.

Kako velik in resničen je za študenta Okultizma, ki je začel spoznavati nekatere od omenjenih resnic, odgovor, ki ga je delfijski Orakel dal vsem, ki so prišli iskat Okultno Modrost - besede, ki jih je vedno znova in znova ponavljal in uveljavljal modri Sokrat - ČLOVEK SPOZNAJ SAMEGA SEBE ...


[1] Tako sveta je tako oblikovana zveza, ki so jo obsodili v Grški Cerkvi, ko na poroko med božanskimi starši in otrokom gledajo kot na najslabšo vrsto incesta, da jo obravnavajo kot nelegalno in prepovedano z zakonom; in ta prepoved se širi celo na otroke enega od pokroviteljev v odnosu do tistih drugega.

[2] Potrebno je vedeti, da se vsi “Chele”, celo laični učenci, imenujejo Upasaka do svoje prve iniciacije, ko postanejo lanoo-Upasaka. Do tistega dne se celo tiste, ki pripadajo lamasarijam in so odmaknjeni, obravnava kot “laike”.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji