Univerzalno Bratstvo
P. G. Bowen

Ali je sploh mogoče uresničiti univerzalno bratstvo? - to je neizgovorjeno vprašanje v mislih mnogih, ki si ga prizadevajo uresničiti, pa odkrivajo, da tega niso sposobni. Če vprašanje pomeni, ali ljudje sploh lahko dosežejo združenost osebnih ciljev, interesov in idealov, potem mora biti odgovor nujno ne. Glede na to, da se je človek skozi svojo zgodovino zavestno in nezavedno prizadeval po združenosti, je skorajda pretresljivo videti, kako malo resnične modrosti je razvil preko svojih neuspehov. Človek vidi, če le za trenutek odpre oči, da nista niti dve osebi enaki. Kako je potem sploh mogoča združenost v osebnem življenju? Če pogleda bolj natančno in razišče tiste pogoste, pa čeprav prehodne primere solidarnosti med množicami ljudi, odkrije, da se občasno dogajajo le zaradi sebičnosti, zaradi te ali one stvari. Posameznik se z drugimi združuje v armadi, plemenu, narodu in si celo lahko domišlja, da to združevanje pomeni, da živi v bratstvu z njimi, vendar pa temu ni tako. To, kar ga poganja, je uresničevanje njegovih lastnih interesov, vezi z drugimi pa mu omogočajo, da jih lažje uresniči. Sam tega ne bi mogel.

Tudi v vsakem gibanju, ki je bilo promovirano z objavljenim namenom po združevanju ljudi, najdemo to isto stvar. Najdemo jo tudi v tako-imenovanih duhovnih gibanjih. Ustanovi se društvo ali sekta, ki vabi ljudi, da se ji pridružijo, in ki nato objavljajo združenost s svojimi so-člani. Toda ali se ta združenost kdaj koli udejani? Naj si vsak sam odgovori na to vprašanje!

Ali je človek, ko se pridruži cerkvi, društvu ali gibanju ter zaveže načelu univerzalnega bratstva, resnično iskren? Ali se pridruži zato, ker se zaveda, da so vsi ljudje bratje, ne glede na svoj oseben pogled, ali pa se pridruži zaradi tega, ker skuša iz združenja nekaj pridobiti?

Da je mogoče doseči takšno stvar kot je bratstvo ali združenost osebnosti, je utvara zavesti, osredotočene v osebnostnem jazu. Toda v njej je klica resnice, tako kot v vseh drugih utvarah. Sledite tej iskri resnice do njenega izvora, pa boste prebudili realnost bratstva. Vsi ljudje so bratje - še več kot to, so ENO, toda ta združenost je le na duhovnih ravneh, ravneh realnosti. Uresničevanje univerzalnega bratstva zato zahteva umik zavesti z ravni osebnosti na raven realnosti.

Oblikovanje jedra Univerzalnega Bratstva zatorej ne pomeni zgolj organizacijo katerega koli društva s tem idealom kot svojim objavljenim ciljem. Takšna stvar se sama po sebi ne bo približala doseganju ideala bolj kot katero koli od brezštevilnih “bratstev”, ki že obstajajo, ali ki so obstajala, z bolj ali manj podobnim ciljem, objavljenim ali dojetim. V resnici bo oblikovanje takšnega društva, ali pridružitev k takšnemu društvu, bolj verjetno prej preprečilo uresničitev kot pa promoviralo svoj cilj. Ali ni neizogibno, da bi se morali tisti, ki živijo v ločenem jazu, zavedati nasprotovanja tistih, ki se nočejo pridružiti njihovemu društvu ali pa ki nenaklonjeno gledajo na njegov način delovanja? Če se zavedajo kakršnega koli takšnega nasprotovanja, potem ne uresničujejo bratstvo. Če se nekdo zaveda svoje istovetnosti z vsem življenjem, ki pomeni zavest o realnosti bratstva, potem je brat vsem ljudem. In če je temu tako, kako naj potem pridružitev k nekemu društvu kaj doda k tej realnosti? Če obstaja zavest o bratstvu, potem ni nobene potrebe po oblikovanju društva, da bi ga promoviralo. Če pa ne obstaja, potem je društvo, ki ga izpoveduje, zgolj prazna oblika.

Pa vendar v vsem tem zunanjem naporu obstaja, kakor sem rekel, iskra resnice. Jedro univerzalnega bratstva se lahko oblikuje, in se oblikuje, “KO SE DVA ALI TRIJE ZDRUŽIJO V MOJEM IMENU” - kar pomeni, ko se dva ali trije, ali katero koli število ljudi, združi z namenom iskanja Duhovne Uresničitve. Takšna jedra so resnična OKULTNA BRATSTVA. Tisti, ki še niso pripravljeni napredovati proti temu cilju, lahko iščejo po celem svetu in lahko pri iskanju uporabijo celo armado, pa ne bodo nikoli našli lož ali seznamov članov in niti ne členov združenja. Ne morete jih najti ali postati eden od njih preko kakršne koli lastne volje ali želje. Lahko pa vas najdejo oni in vas naredijo za enega od njih, ko se vaš obraz usmeri proti Luči. V trenutku, ko kateri koli od nas opravi svoj prvi zavestni napor, da bi se ločil od osebne sebičnosti, postane, v skladu s svojo smerjo napredovanja, novinec v enem ali drugem od Sedmih Velikih Bratstev, ki obkrožajo svet in so spojena v Osmem, v Bratstvu Popolnih Ljudi. Ne pravim, da se bo človek že v tem ali naslednjem življenju objektivno zavedel svojega noviciata, ali svojega Bratstva, ali katerega koli njegovega učitelja ali sla. Toda to ni pomembno, kajti nikoli več, razen če ne bo hoteno obrnil svojega hrbta luči, ne bo brez prijatelja ali vodnika.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji