Mabel Collins
Luč na Pot

Velika in težko priborjena zmaga, obvladovanje želja individualne duše, je delo za stoletja,
... toda, ko si našel začetek poti, bo zvezda tvoje duše razkrila svojo svetlobo.

RAZPRAVA, PISANA ZA OSEBNO RABO TISTIM,
KI NE POZNAJO VZHODNE MODROSTI,
A ŽELIJO VSTOPITI V OBMOČJE NJENEGA VPLIVA.

Vsebina:

Luč na Pot I.

Luč na Pot II.

Opombe

Pojasnila

Karma

I.

Ta pravila so napisana za vse učence: Prisluhni jim!

Preden lahko oči vidijo, morajo biti nezmožne solza. Preden lahko uho sliši, mora izgubiti svojo občutljivost. Preden lahko glas govori vpričo Mojstrov, mora izgubiti moč, da rani. Preden lahko duša stoji vpričo Mojstrov, mora svoje noge umiti v srčni krvi.

1. Zatri častihlepnost.

2. Zatri željo po življenju.

3. Zatri željo po udobju.

4. Deluj kot tisti, ki so častihlepni.

Spoštuj življenje kot tisti, ki si ga želijo. Bodi srečen kakor tisti, ki živijo za srečo.

Išči v srcu vir zla in ga zatri. Ta uspeva tako v srcu predanega učenca kot v srcu poželjivega človeka. Le močni ga lahko zatre. Slabotni pa mora počakati, da zraste, dozori in odmre. To je rastlina, ki živi in narašča skozi veke. Cveti, ko je človek v sebi nakopičil nešteto življenj. Tisti, ki bo stopil na pot moči, mora to stvar iztrgati iz svojega srca. In takrat bo srce krvavelo in zdelo se bo, da se je človekovo življenje povsem stopilo. To preizkušnjo je potrebno vzdržati: pojavi se lahko ob prvem koraku na nevarno lestev, ki vodi na pot življenja: ali pa se ne pojavi vse do zadnjega. Toda, o učenec, vedi, da jo je potrebno vzdržati in ob tej nalogi zbrati vse energije svoje duše. Ne živi ne v sedanjosti in ne v prihodnosti, ampak v večnosti. Ta velikanski plevel tam ne more cveteti: ta madež na življenju izbriše že samo ozračje večnostne misli.

5. Zatri vsak občutek ločenosti.

6. Zatri željo po čutnosti.

7. Zatri glad po rasti.

8. Vendar stoj sam in osamljen, kajti pomagati ti ne more nič, kar je utelešeno, nič, kar se zaveda ločenosti, nič, kar je izven večnosti.

Uči se iz čutnosti in jo opazuj, kajti le tako lahko začneš z znanostjo samo-spoznavanja in postaviš svojo nogo na prvi klin lestve. Rasti kot raste cvetica, nezavedno, a z vnetim nemirom, da bi odprla svojo dušo zraku. Tako moraš ti siliti naprej, da bi odprl svojo dušo večnosti. Večnost mora biti tista, ki bo pritegnila tvojo moč in lepoto, ne pa želja po rasti. Kajti v prvem primeru se razvijaš v obilju čistosti, v drugem pa otrdiš zaradi silne strasti po osebni rasti.

9. Želi si le to, kar je v tebi.

10. Želi si le to, kar je onstran tebe.

11. Želi si le to, kar je nedosegljivo.

12. Kajti v tebi je luč sveta - edina luč, ki se lahko prelije na Pot.

Če je nisi sposoben zaznati v sebi, je nima smisla iskati drugod. Je onstran tebe; kajti, ko jo dosežeš, si izgubil sebe. Je nedosegljiva, ker se vedno umika. Stopil boš v svetlobo, a plamena se ne boš nikoli dotaknil.

13. Goreče si želi moči.

14. Vneto si želi miru.

15. Nadvse si želi posesti.

16. A te posesti smejo pripadati le čisti duši in zato vsem čistim dušam enako ter tako biti le posebna posest združene celote.

Gladuj po takih posestih, ki jih ima lahko le čista duša, da boš tako kopičil bogastvo za tisti združeni duh življenja, ki je tvoj edini resnični jaz. Mir, ki si ga želi, je tisti sveti mir, ki ga nič ne more skaliti in v katerem duša raste tako kot sveta cvetica na negibnih plitvinah. In moč, po kateri naj koprni učenec, je tista moč, ki ga prikaže ničevega v očeh ljudi.

17. Poišči pot.

18. Išči pot z umikanjem navznoter.

19. Išči pot s smelim napredovanjem navzven.

20. Ne išči je le v eni smeri.

Za vsak temperament obstoja smer, ki se zdi najbolj zaželena. Toda poti ne najdemo le s predanostjo, le z religiozno kontemplacijo, z gorečim napredovanjem, s samo-požrtvovalnim delom, ukaželjnim opazovanjem življenja. Nobena ne more sama popeljati učenca dlje kot le korak naprej. Da bi sestavili lestev, so potrebni vsi koraki. Človekove slabosti postanejo koraki po lestvi, ko so, ena za drugo, nadvladane. Človekove kreposti so resnično koraki, nujni - vsekakor nepogrešljivi. Vendar pa, čeprav ustvarjajo pravično in srečno prihodnost, so nekoristne, če stojijo same. Tisti, ki želi stopiti na pot, mora modro rabiti celotno človeško naravo. Vsak človek je v celoti sam sebi pot, resnica in življenje. A to le tedaj, ko trdno zgrabi celotno svojo individualnost, in ko, s silo svoje prebujene duhovne volje, te individualnosti ne prizna za sebe, ampak kot tisto stvar, ki jo je z bolečino ustvaril za lastno rabo in s katero namerava doseči, medtem ko njegova rast počasi razvija njegovo inteligenco, življenje onstran individualnosti. Ko ve, da ločeno življenje obstoja zaradi te njegove čudovite celote, takrat, resnično, šele takrat je na poti. Išči jo s potapljanjem v skrivnostne in veličastne globine svojega najbolj notranjega bitja. Išči jo s preizkušanjem vsake izkušnje, z uporabo čutov, da bi razumel rast in pomen individualnosti ter lepoto in temo tistih drugih božanskih delcev, ki se borijo s teboj, rame ob rami, in oblikujejo raso, ki ji pripadaš. Išči jo s preučevanjem zakonov bivanja, zakonov narave, zakonov nadnaravnega: in išči jo z globokim poklonom duše medli zvezdi, ki tli v notranjosti. Med tvojim opazovanjem in čaščenjem bo njena svetloba vztrajno postajala močnejša. Tedaj boš morda vedel, da si našel začetek poti. In ko boš našel konec, bo njena svetloba postala neskončna svetloba.

21. Pričakuj cvetenje cvetice v tišini, ki sledi viharju: ne prej.

Rastla bo, vzklila, pognala veje in liste ter oblikovala popke, medtem ko vihar, ko boj, še traja. A ne, preden se ne raztopi in ne obledi celotna človekova osebnost - ne, dokler jo božanski delec, ki jo je ustvaril, ohranja za resen preizkus in izkušnjo - ne, dokler se celotna narava ne ukloni in ne podredi svojemu višjemu jazu - se cvet ne more odpreti. Takrat bo prišlo brezvetrje, kakršno pride v tropski deželi po težkem deževju, ko Narava deluje tako hitro, da človek lahko vidi njeno delovanje. Tako brezvetrje bo obdalo izmučen duh. In v globoki tišini se bo primeril skrivnostni dogodek ki bo dokazoval, da si našel pot. Imenuj ga, kakor hočeš: glas, ki govori tam, kjer ni nikogar, ki bi govoril - sel, ki prihaja, sel, brez oblike ali snovi; ali cvet duše, ki se je odprl. Ni ga mogoče opisati z nobeno prispodobo. Toda mogoče je tipati za njim, ga iskati in si ga želeti, celo med besnenjem viharja.

Tišina lahko traja trenutek ali pa lahko traja tisoč let. Toda minila bo. Vendar pa boš ti nosil njeno moč s seboj. Znova in znova je potrebno bojevati boj in zmagati. Kajti Narava je lahko negibna le za trenutek.

Zgoraj napisana pravila so prva od tistih, ki so napisana na zidove Dvorane Učenja.

Tisti, ki prosijo, bodo imeli.

Tisti, ki si želijo brati, bodo brali.

Tisti, ki se želijo učiti, se bodo učili.

Mir bodi s teboj.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Luč na Pot.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Luč na Pot.

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji