Teozofski pečat
Arthur M. Coon

Izvleček iz knjige

Simbologija je eden od starodavnih ključev, ki odpirajo skrivnosti človeka in Narave. H. P. Blavatsky se v Tajnem Nauku vedno znova in nova sklicuje na skrite pomene, ki se s simbolom razodevajo tistemu, ki poseduje ključe razumevanja. Od pradavnih časov je človek tako zaznamoval svoje delo, da bi ga bilo mogoče prepoznati preko njegovih ročnih izdelkov. To znamenje je razkrivalo človeka, ki ga je ustvaril, njegovo naravo, njegovo edinstvenost in njegovo prizadevanje po doseganju oddaljenih ciljev. Tudi narodi so prevzeli "znamenja", ki simbolizirajo njihov namen in usodo. In naj so še tako neopaženi ali napačno razumljeni, pa simboli vseeno ostajajo za tiste, ki vidijo, opomniki zastrte resnice.

Članom Teozofskega Društva, kot tudi brezštevilnim nečlanom, povejmo, da je Teozofski Pečat s svojim motom: "Ni Religije nad Resnico", dokaz o obstoju Društva. Da je razločno znamenje, ki predstavlja značaj Teozofskega Društva. Poleg tega pa simbolizira resnice Prastare Modrosti, ki naj bi jih Teozofsko Gibanje razglašalo v sodobnem svetu, ter poslanstvo in visoko usodo Društva pri čistem prenosu teh resnic.

Za tiste študente, ki se želijo bolj podrobno seznaniti s simbolizmom pečata, bo ta knjiga dragocen vodnik. Je delo, v katerem so prvič na enem mestu zbrane razpršene niti pomena, ki leži v ozadju posameznih prvin pečata.


James S. Perkins, bivši predsednik Teozofskega Društva v Ameriki.

Znak Teozofskega Društva

Vprašanje, ki se najprej pojavi v umu, je naslednje: kaj je simbol? Preprosta razlaga bi se lahko glasila takole: znak, znamenje, podoba, slika ali zgodba, ki prinaša ali predlaga umu nekatera dejstva ali ideje, ki so drugačne od njenega videza. Webster Dictionary predstavlja to misel bolj jedrnato: “tisto, kar preko odnosa, asociacije, dogovora, itd, namiguje na nekaj drugega”. Ta definicija omogoča precejšnjo svobodo. Tako lahko simbole razdelimo v dva razreda: na tiste, ki si jih je izmislil človek, in na tiste, ki naj bi vsebovali določene notranje pomene. Našo pozornost bomo usmerili predvsem na slednje, kajti Teozofski Pečat je sestavljen prav iz teh. Obstojajo namreč simboli, ki so sestavljeni iz določenih temeljnih geometrijskih likov, kot so točka, črta, trikotnik, četverokotnik ali križ, krog - in seveda iz njihovih trodimenzionalnih dvojnikov, kocke, krogle, tetraedra, itd., oblik in podob, ki so vstopile v obstoj s pojavljanjem Univerzuma, zaradi česar jih lahko imenujemo univerzalne. Rečeno je, da “Bog geometrizira”. To bi moralo pomeniti, da so bile pri izgradnji tega Univerzuma, vse oblike življenja, od kristalov kamenin do ustrojev rastlin in prototipov živali, zgrajene na podlagi (ali razvite iz) določenih geometrijskih vzorcev. Ti osnovni geometrijski liki so bili označeni kot “igračke bogov”. Z vso pravico jih lahko imenujemo “božanska abeceda”, kajti njih neskončne variacije in povezave ustvarjajo vzorec Kreacije, omogočajo tolmačenje Kreacije. Toda kdo lahko reče, kaj te podobe dejansko pomenijo? Zgleda, da so enako večne kot Duh sam. V čigavem imenu si drznemo tolmačiti njih končni pomen? Pri poskusu, da bi jim pripisali določene pomene, lahko začutimo, da stopamo po sveti zemlji, nekako instinktivno čutimo, da predstavlja vsak od teh likov, če ga obravnavamo ločeno, svojo lastno, posebno idejo, in da je instrument za določen tip upanja. Ti liki so objektivizacija ali kristalizacija končnih idej v materiji. Če je temu tako, potem morajo njih številne povezave prekrivati modrost, ki jo lahko z vso pravico imenujemo božanska. Teozofski Pečat je božanski jezik. “Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec, prvi in zadnji."

To lahko povzamemo s predstavitvijo določene oblike matematične formule.

Črki “A” in “O” postaneta, če ju združimo, “AO” (ali IO), Sveto Ime.
Števili “1” in “0”, postaneta, ko ju združimo, število “10”, Sveto Število.
Ko združimo Točko in Krog, postaneta O, Sveti Simbol.
Simbolizem Črte lahko povzamemo tako:
Bog se nahaja, tako znotraj kot onstran Svojega Univerzuma; kajti izven Njega ni ničesar.
Točka v gibanju, ki postane Črta, je simbol Duha, ki postaja materija.
Materija in gibanje sta v bistvu eno.
Čas in prostor sta le tista delca Večnosti in Neskončnosti, ki ju lahko premeri Črta.
Če hočemo artikulirati vokale, jih moramo omejiti s soglasniki.
Bog je ustvaril univerzum z omejevanjem Svoje bistvene narave.
Delec neskončnega se spušča iz “Nebes” zato, da bi se nesmrtna duša lahko rodila na “zemlji”.

Trditev, da je celotna manifestacija dvojna, je le polovica zgodbe. Dvojnost je splošno znana resnica le kot proces, ki vodi do tretjega stanja. Prvo stanje je združenost ali bivanje; drugo je Dvojnost, ki je nastajanje; tretje stanje trojnosti je izpolnitev ali dovršitev. Resnično lahko rečemo, da vse v manifestiranem univerzumu, od našega najvišjega pojmovanja Božanstva do zrna peska, sledi vzorcu trojnosti. Geometrijski lik, ki predstavlja to resnico je trikotnik: tako lahko sklepamo, da je trikotnik znak, ki je tretja črka naše simbolične abecede. Če se podamo skozi celotno lestvico dvojnosti, ugotovimo, da je vsaka od teh popolna le, če jo vidimo kot trojnost: materija-gibanje bi bila neprepoznavna brez tretje, predstave o prostoru. Če razširimo to predstavo na kraljestvo religije, potem vidimo, da naše najvišje pojmovanje Boga sledi temu vzorcu trojnosti. Pojmovanje Trojnosti Božanstva je tako staro kot človekovo mišljenje.

Ko preidemo na obravnavo kvadrata in Števila 4, sestopimo v nek drug svet. Simbolizem točke, črte in trikotnika je bil povezan s svetom duha, tega, kar je Platon imenoval Noumena (Nepojavno). Ko pa začnemo obravnavati kvadrat, se spustimo v svet stvari in dogodkov okoli nas. Simbol kvadrata namiguje bolj na kraljestvo manifestacij kot na tisto vzrokov in sil izza manifestacije. V kvadratu odkrijemo neko vrsto mentalnega ali duhovnega prototipa, proti kateremu se razvija sedanje in nepopolno stanje stvari. V prostozidarstvu se kvadrat nanaša na tisto stanje popolnosti, ki je ideal človekovega značaja in družbe kot celote. Piramida v Gizah, Pitagorin Tetraktys in prostozidarski predpasnik so prilagoditve istega simbola števila Tri in Štiri ali Trikotnika in Kvadrata.

Vse, kar govorimo o kvadratu, bi lahko enako verno pripisali tudi križu, čeprav z določenimi pomembnimi razlikami. Križ deli krog na štiri enake dele, dan v štiri obdobja, leto v štiri letne čase. Strne zvezdni prostor v štiri kardinalne točke: Sever, Vzhod, Jug, Zahod. Vendar pa je osnovna razlika Filozofije Kvadrata in Križa razlikovanje med statičnim in dinamičnim, med končnostjo in neskončnostjo. Križ predstavlja univerzum, ki je dinamičen, ki se nenehno širi pod vplivom notranje življenjske sile. Ne simbolizira le popolni ideal ali cilj, proti kateremu se razvijata človek in univerzum, ampak ideal in cilj, ki se tudi sam večno razvija in večno giblje v brezkončnih spiralah skozi neskončnost. Zaradi tega je Križ dvojni simbol žrtvovanja in smrti, kajti uteleša idejo o življenju ali duhu, ki je ujet ali zakopan v grobu iz materije. Je simbol Božanske Inkarnacije, Boga, ki se spušča na zemljo in postaja človek. Obenem pa je tudi simbol Upanja in Življenja, kajti je simbol ponovnega vstajenja življenja iz njegovih materialnih okov.

Tau

Tau je osrednji lik Teozofskega Pečata in srce njegovega sporočila. Ta simbol vsebuje namen življenja in zagotovilo končne zmage življenja nad smrtjo. Križ smo obravnavali kot simbol materialnega univerzuma, z njegovo širitvijo v času in prostoru, kot tudi človeka kot fizične osebnosti. Sedaj bomo preučevali isti vidik Križa, ki simbolizira odnos zunanjega univerzuma do samih virov njegovega bivanja. Tau je različica križa, zato preglejmo posamezne like, ki sestavljajo ta simbol. Najprej si oglejmo Točko, znamenje Boga kot Absolutnega, Potencialnega Bitja. Razširjena točka postane krog, znamenje neskončnosti in večnosti. To je vse-vključujoči in vse-prežemajoči duh. Vodoravna črta je točka v gibanju, ki oblikuje materialni vidik bivanja. Navpična črta predstavlja duh ali življenje, ki se spušča v manifestacijo. Na kratko, prekrižani črti predstavljata manifestirani univerzum kot ločen od čistega duha. Če v določenem redu sestavimo ta znamenja, dobimo najbolj veličastnega od vseh simbolov, starodavni in Sveti Tau.V starodavnih časih je bilo znamenje Tau podeljeno tistim, ki so jih sodniki, v znamenje nedolžnosti, oprostili obtožbe. V prostozidarstvu je znamenje mojstrstva in dovršenega dela. Če tolmačimo bistven pomen Tau s Krogom (O) ali neskončnostjo nad (T) življenjem v manifestaciji, govorimo o znamenju ponovnega rojstva in očiščujoče zmage duha nad nižjo naravo in doseganju Mojstrstva ali Božanskosti. Njuna združenost geometrično oblikuje Sveti simbol zmage in zmagoslavja, zmage duha nad materijo, zmagoslavja Življenja nad Smrtjo. Je “Signum Tau” na čelu učenca, znamenje, da je stopil na “Pot”. V starem Egiptu so Tau določno uporabljali kot simbol te poti in posebej povezanega s četrto veliko Iniciacijo.

Svastika

V Teozofskem pečatu zavzema Svastika položaj v majhnem krogu na vrhu, kjer kača požira svoj rep. Na prvi pogled daje videz negibnega mirovanja, vendar pa že nekaj trenutkih kontemplacije o tej obliki in o vsebovanem gibanju, odkrijemo, da je center in vir neprestane in neutrudne dejavnosti. Med vsemi simboli, ki jih zajema pečat, je Svastika edini, katerega značilnost je gibanje. Drugi izražajo stanja bivanja; odnos med duhom in materijo; naravo človeka in njegov odnos do Boga; dušo in njeno pot do popolnosti; Boga kot večnega, neskončnega duha; Boga v manifestaciji kot “besede, ki je meso postala”. Svastika je sin Boga, Božanski Kreativni Ogenj v kaldejski “Knjigi Števil”, ki sproža iskre iz kremena (prostora), pri čemer iskre postajajo Svetovi. To Božansko Kladivo je postalo v prostozidarstvu bat ali leseno kladivo, kjer je njegova moč še vedno zadostuje za razpršitev teme.
Križ izraža značilnosti Žrtvovanja, Ravnovesja in Stabilnosti. Svastika izraža Pogum, Tveganje, Smelost, Zakonitost, Osvoboditev in Blagostanje. In ko si te vrteče se vrtince sile, ki ustvarjajo mikroskopski atom, predstavljamo kot sedem centrov sile (imenovanih Čakre) fizičnega telesa, ki nadzorujejo njegove čudovite procese rasti in razvoja, ali kot makrokozmične revolucije planetov okoli osrednjega Sonca, potem predstavlja Svastika ali Vrteči se Križ univerzalni simbol.
Svastika je simbol Kreativnega Ognja Tretjega Logosa, Svetega Duha ali Brahme. Je emblem delovanja Fohata, simbol žive, gibajoče, razvijajoče se enote življenja, pa najsi je ta enota atom ali sončni sistem. Je kreativni Ogenj znotraj vseh živih stvari, ki prodre skozi vsako oviro in omejitev, da bi na novo gradil in se bolj približal svojemu usojenemu cilju. V človekovem umu je ogenj, ki ga naredi za ustvarjalca v umetnosti, literaturi, glasbi, mehaniki, zdravljenju, dejansko v vsaki obliki človekovega delovanja. Je ogenj znotraj njegovega lastnega bitja, ki ga žene in trpinči, da bi postal bog.

Kača

Kača, ki požira svoj rep, obkroža in zapira vse druge simbole v Teozofskem Pečatu. Morda je najbolj skrivnosten in varljiv od vseh likov, ki ga sestavljajo. Vsi ostali so zgleda obskrbljeni z, ali vsaj izražajo določena božanska svojstva ali univerzalne lastnosti. Točka, ki nima razsežnosti, predstavlja Boga ali Duh, Očeta ali Prvi Logos. Črta - tako vodoravna kot navpična - nakazuje dvojni aspekt Boga v manifestaciji: Duh-Materijo, Življenje-Obliko, Očeta-Mati. To se s Križem izraža kot božansko žrtvovanje, inkarniranim Bogom, “Besedo, ki je meso postala”, Sinom ali Drugim Logosom.
Tau je simbol človekove poti povratka k Bogu. Svastika je vrteči se ogenj Duha v njegovem kreativnem aspektu kot Svetem Duhu ali Tretjem Logosu. V Prepletenih Trikotnikih se izraža Bog kot Trojno Bitje in Človek po Njegovi podobi in podobnosti.
Simbol kače se spušča iz tega visokega kraljestva božanske kontemplacije. Namesto da bi kazal na te božanske lastnosti, najsi človeške ali univerzalne, opozarja um prav na nasprotno. Iz klasičnih nebes zakona, reda in skladnosti, smo sestopili v svet zmede, boja in kaosa. V vzvišeno ozračje bogov se je priplazila nova prvina, prvina iskanja in dvoma - iskanja virov resnice in dvom v vsako avtoriteto. Z vstopom kače sta red in lepota odstopila mesto človeškim strastem: željam, stremljenjem, sebičnim ljubeznim in sovraštvom. V človeški besednjak so vstopile besede kot so greh, zlo, kazen, pekel, odrešitev in osvoboditev, da bi vezale srca in ume ljudi na strah in nevednost. Obstojata dva aspekta simbola kače, pri čemer Satan in zlo odstopata mesto njegovemu bolj pozitivnemu aspektu, Božanskemu Zdravilcu.
Kača je simbol Kozmične Kreativne sile. Izraža se na vseh nivojih manifestacije. Na fizični ravni kot porajajoča ali spolna moč. In popačenje te sile je tisto, ki vodi do izroditve in smrti. Na Duhovni ravni pa kot Krist - sila, tista oživljajoča in oplajajoča moč, z delovanjem katere se manifestirajo vse stvari; tista prodirajoča Ljubezen-Modrost, ki je veliki združevalec in zdravilec vseh živih stvari. Ta sila je kreativna moč v Naravi in najbolj silovit činitelj v človekovi evoluciji. Kundalini ali Kačji Ogenj je poduhovljajoča sila, ki se pri človeku dviga iz trtice do vrha glave. Kača je tudi simbol modrosti. V stari Indiji je bila Naga kača modrosti.
Če bi poskušali opisati pomen kače, ki golta svoj lastni rep, bi morali uporabiti besedi Večnost in Neskončnost. A najprej obravnavajmo simbolizem kače, ki požira svoj rep. Ta prinaša idejo končnega bivanja, ki ga “požira” Neskončno, časa, ki ga “požira” Večno. Gotovo bodo ob izpolnitvi časa, ko bo Neskončno pogoltnilo končno, delne in relativne resnice pogoltnila končna Resnica. Čas in prostor bosta izginila v Večnosti in Neskončnosti. Manifestacija se bo povrnila v Absolutno Bivanje. Tako Kača golta svoj rep. Cikli znotraj ciklov, inkarnacije, ki jih pogoltne Duhovno Bitje, so primeri, ki jih simbolizira kača, ki požira svoj rep.

Prepletena trikotnika

Prepletena Trikotnika predstavljata sintezo in vsoto Pečata kot celote. Če bi bil Pečat tempelj, potem bi bili drugi simboli preddverje. Prepletena Trikotnika sta najbolj notranje svetišče, svetost svetosti, v katerem je skrita sama narava Bivanja in človekovega odnosa do Boga. Pojmovanje Boga kot Trojice je univerzalno. Tako imamo v krščanstvu: Oče, Sin in Sveti Duh; v hinduizmu: Brahma, Vishnu in Siva; v egipčanski religiji: Osiris, Isis in Horus; v grški: Prvi, Drugi in Tretji Logos; prostozidarsko bratstvo pa jo pozna kot: Dobro, Lepo in Resnično. In univerzalno je priznan kot Vse-mogočen, Vse-veden in Vse-prisoten. Sat - Chit - Ananda, Duh - Življenje - Materija; tri primarne barve: rdeča - rumena - plava; Čas - Prostor - Mera; preteklost - sedanjost - prihodnost; plini - tekočine - trdne snovi; minerali - rastline - živali. Ko gledamo preko celotnega polja manifestacije, odkrijemo trikotnik kot geometrični vzorec s številom tri kot numerično mero njegovih mnogoterih pojavov.
Človek je mikrokozmos, majhen univerzum. V njem pomanjšano obstoja celoten makrokozmos. Ta podobnost z Bogom je triada treh principov, ki se izražajo kot Volja, Ljubezen-Modrost in Kreativna Inteligenca; Atma - Buddhi - Manas.
Vsebina prepletenih trikotnikov je zapletenost človekovega odnosa do univerzuma okoli njega in intimnost njegovega odnosa do Boga. In kaj bi lahko bolj resnično izrazilo ta odnos, z vsemi njegovimi neskončnimi ustreznostmi delov, ki dosežejo vrh v istovetenju in možni združitvi, kot prav simbol prepletenih trikotnikov?
Celo naše najbolj abstraktne misli sledijo smerem tega vzorca trojnosti, kajti obstojati mora mislec, misel in stvar, o kateri se razmišlja. To je večni trikotnik. Delo Trojice, v njeni funkciji kreacije univerzuma, je opisano kot tri določna dejanja ali “izlivi”, ki jih teozofska literatura obravnava kot “tri vale življenja”.
Kateri simbol bi lahko bolj ustrezno izrazil “Božansko Podobo” kot Prepletena Trikotnika? Navzgor usmerjen trikotnik predstavlja božansko Trojico, navzdol usmerjen trikotnik pa je znamenje človeške triade, Duh - Duša - Telo.
Šesterokraka zvezda je znamenje človekovega sedanjega odnosa do Boga in zagotovilo po končni Združitvi z Njim. Duh, ki je Bog, prihaja navzdol, da bi se dotaknil duha, ki je človek; in jaz, ki je človek, sega navzgor, da bi se dotaknil Samosti, ki je Bog. Spoznanje polnega pomena te resnice je najvišja oblika Yoge in izpolnitev celotne mistične izkušnje.
Pa vendar je, v najbolj realnem smislu, ta simbol dveh prepletenih trikotnikov sam po sebi nepopoln. Medtem ko je znamenje Združenosti - človekovega nižjega jaza z višjim in njegove višje Samosti z Bogom - pa je vsaka od teh trojnosti sama po sebi nezadostna in nepopolna. Kajti v središču vsake triade obstoja nevidna in nemanifestirana Realnost. Znotraj božanske trojice se nahaja Bog, ki je Absolutno Bivanje. Znotraj človeške triade se nahaja božanska Monada. Znotraj vsakega od dveh trikotnikov se nahaja nevidna Točka - njeno srce ali duša. Simbol dveh trikotnikov je celovit le s to nevidno Točko kot njegovim središčem. Tako je, tako v človeku kot v univerzumu, ta združenost popolna le ko 6 postane 7 - sveto število, mistično število, število popolnosti. Število 7, ki je točka, je zunanji “Tihi Opazovalec”. To je Bog v Svojem univerzumu. Bog v človeku. Znamenje dosežka in zmagoslavja. Zajema tako upanje kot izpolnitev združitve življenja in človekove končne združitve z Bogom.

Sveta beseda

Na koncu smo prišli do Svete Besede, ovite v veliko skrivnost. Zapisana je v sanskritu in predstavlja Besedo OM (AUM). Dejansko AUM (OM) v pravem smislu tega izraza sploh ni beseda, saj ne služi nobenemu slovničnemu namenu. Beseda se razlikuje od vseh ostalih besed v tem, da so njih pomeni dogovorjeni, medtem ko je pomen besede OM inherenten. Besedo Om moramo obravnavati z dveh zornih kotov: prvič, kot pisano besedo, in drugič, kot govorjeno besedo. Preko svoje oblike razkriva - kot tudi prikriva - modrost Boga. Preko svojega zvoka sprošča moč Boga. Patanjali pravi: “Beseda Ishvare je Aum”. Je “beseda, ki je meso postala”. “Beseda” v človeku je Beseda Mojstra, notranjega Boga, ki prebiva v srcu vseh bitij. Ta “Beseda” je “notranji Glas” vesti, ki človeka, če jo sliši in uboga, vodi skozi navskrižja s strastjo in željo. Je “še vedno droban Glas”, ki ga je mogoče slišati celo sredi življenjskega trušča. Vsaka Korenska Rasa na našem planetu je imela svojo lastno Besedo, v kateri je bila utelešena njena ključna nota in usoda. Rečeno nam je bilo, da je bila za Četrto Korensko Raso ta Beseda in Način spoznavanja Tau. Za našo lastno, Peto Korensko Raso, je Sveta Beseda AUM. AUM je mantra ali beseda moči. In le človek ima moč, da uporabi glas za prevod besede v Modrost in Moč.

Prevod: Anton Rozman

Za ogled celotne knjige v angleškem jeziku pojdi na The Theosophical Seal Arthurja M. Coona.