Šamanizem in “služenje”
Aleksej Dolgoruki-Urijevski

Medsebojni odnosi med fizičnimi posamezniki, to je ljudmi, šamani in študenti šamanov in tistimi, ki niso ne-človeški in ne-fizični.

Prevedeno z dovoljenjem Alekseja Dolgorukega-Urijevskega s spletne strani Parascience.

Mislim, da lahko varno rečem, da se večina, če že ne vsi ljudje, ki redno obiskujejo moje poizkusne šamanske obrede, zaveda, da med temi obredi vzpostavljamo stike, tako kot posamezniki in kot skupina, z inteligencami, ki so določno drugačne od nas samih, tako posamezno kot skupinsko.

Včasih je seveda povsem mogoče, da imamo opravka z vidiki neke posamezne osebnosti, včasih pa s tem, kar bi verjetno lahko najbolje poimenovali projekcije osebnih pričakovanj ali fantazij, vendar običajno te razlage ne ustrezajo in je povsem jasno, da imamo opravka s povsem zunanjimi inteligencami. Gotovo je to res pri večini našega dela povezanega z zdravljenjem, še posebej z “zdravljenjem na daljavo”. Zaradi tega mislim, da je nastopil čas, da se nekoliko pogovorimo o naravah, identitetah in o “stopnjah” različnih “duhov” (ali imate kakšen boljši predlog za njih poimenovanje), s katerimi imamo opravka pripadniki “The Cubic Circle”, in o naših zamislih ter predstavah o njih, o njihovih naravah, o njihovih pričakovanjih glede nas in o naših glede njih, ter končno o njihovih zahtevah glede nas in o tem, kaj lahko mi upravičeno pričakujemo od njih.

Preko dolgega razpona človeške zgodovine, smo ljudje, navkljub pogosto ugotovljenem dejstvu, da je njihova notranja realnost povsem duhovna in le navidez fizična, v celoti napačno zaznavali naravo bolj naprednih duhov, ki smo jih poimenovali “bogovi”, religije, ki niso bile tako arogantne, da bi se imele za monoteistične, pa tudi “boginje”. Izraz arogantni za opis monoteistov uporabljam zato, ker so zagotovo med najbolj arogantnimi ljudmi, pri čemer ta aroganca izhaja iz moškega šovinizma, saj monoteisti niso nikoli opisovali svojega Boga kot “njo”. Celo, ko so vladali matriarhati in so boginje zasedale najvišje mesto, niso nikoli zanikali tudi obstoj “Boga”. Edini ljudje, ki se zato približujejo točni razlagi, so panteisti, ki menijo, da so vse stvari enako “Bog”.

Ljudje so vedno zaznavali in opredeljevali svoja božanstva v luči svojih lastnih zaznav. Človeška rasa je vedno ustvarjala svoja božanstva po lastni podobi. To je drža in predstava, ki je popolnoma zgrešena. Ne le delno zgrešena, ne le napačno razumevanje, ampak pojmovanje, ki je popolnoma napačno! V tem smislu, da so skoraj vse religije človeštva, tako pretekle kot sedanje, menile in še vedno menijo, da ne obstajajo nobena “božanstva”, DA NE OBSTAJAJO NOBENE TAKŠNE STVARI KOT SO “BOGOVI” ALI “BOGINJE”.

Ti izrazi zato predstavljajo in vsiljujejo nepremostljive ovire med ljudmi in takšnimi bitji. Dejansko pa ni nobenih takšnih ovir, nobenih tovrstnih ovir. Ljudje zaradi svojega naravnega ukvarjanja, tako s svojim fizičnim telesom kot s svojim družbenim okoljem, težijo k temu, da bi razmišljali v mejah hierarhičnosti. Na nivoju fizičnih realnosti to seveda temelji na izkustvu in je povsem utemeljeno. Vendar pa nikakor ni utemeljeno na ravneh nad-fizičnih realnosti!

V NAD-FIZIČNIH REALOSTIH NE OBSTAJA NOBENA HIERARHIJA. EDINE RAZLOČEVALNE ZNAČILNOSTI ENTITET, KI OBSTAJAJO V NAD-FIZIČNIH REALNOSTIH, SO: HITROST NIHANJA SINUSOID VALOVANJA DELCEV, KI DOLOČAJO POLJE SILE, KI JE NJIHOVA RESNIČNA REALNOST, IN, SORAZMERNO S TO HITROSTJO NIHANJA, OBSEG NJIHOVE ZAVESTI IN NESKONČNA ŠIRINA NJIHOVEGA ZAVEDANJA.

Edina realna razlika, ki obstaja med fizičnimi bitji in ne-fizičnimi bitji ali “duhovi” leži v kakovosti energij, ki tvorijo polja-sile, ki so edina resnična realnost obeh razredov bivanja. V tem, kar bi morda najbolje opisali kot “Višje Realnosti”, je vsak center zavesti najbolje opredeljen kot “svetloba”. Večina človeških bitij, ne pa vsa, so medle sveče, medtem ko so duhovi svetlejše sveče, medtem ko so nekateri duhovi in nekateri ljudje takšni, da bi ji lahko primerjali s halogenimi lučmi. Te razlike je mogoče pojasniti preprosto s hitrostjo nihanja znotraj energijskega polja.

Tista ne-fizična bitja, ki jih zaradi moči njihovih energijskih polj človeštvo zmotno in neumno imenuje “angeli” ali “božanstva” (različnih tipov in etničnosti), se od drugih ne-fizičnih entitet razlikujejo le po obsegu svojih dojemanj in zavedanja. Ker je ta zavest utemeljena na hitrosti nihanja valovanja delcev energijskega polja, jih to individualizira, kakor tudi narava njihovega energijskega polja in magnetna aura, ki določa to polje. Te entitete niso “božanske”, vsaj ne v tem smislu kot ta izraz razume človeštvo, ampak so v približno enakem odnosu do človeštva kot je človeštvo do nižjih občutij, imenovanih “elementali”. Niso “boljša”, ampak preprosto drugačna; in zaradi te drugačnosti objavljajo moči in zmožnosti, ki jih človeštvo ne zmore.

TE MOČI IN ZMOŽNOSTI NISO DOSTOPNE ČLOVEŠTVU, NE ZATO, KER BI BILO ČLOVEŠTVO NEKAKO PODREJENO, AMPAK ZATO, KER JE ČLOVEŠTVO UJETO V FIZIČNOST IN NE MORE OBJAVLJATI MOČI IN ZMOŽNOSTI, KI NE OBSTAJAJO NA NIVOJU FIZIČNIH REALNOSTI.

Med našim delom raziskovalnega obreda raznovrstne identitete naslavljamo z “Bogovi” in “Boginjami” ter “ Orisami”. To istovetenje uporabljamo le zaradi prikladnosti in zelo si želim, da bi našli neko bolj primerno poimenovanje. V vesolju ni nobene stvari, ki bi dejansko ustrezala človeškim pojmovanjem o božanskosti, ki so navsezadnje zgrešena in prezirljiva. Obenem pa tudi škodijo posameznim človeškim bitjem. V istovetenju samega sebe z neko vrsto “pristnega prijatelja” božanstva je vse preveč je priložnosti za škodljivo ego poveličevanje.

Nek drug problem, ki je vključen v napačno identifikacijo višjih nivojev duhovnega bivanja, je ta, da v procesu njih prilagajanja omejenemu in omejujočemu človeškemu pojmovanju ne uspemo razkriti kako omejeno le-to dejansko je. Entitete ali centri duhovne zavesti, ki jih istovetimo z božanstvi, so mnogokrat, če že ne večinoma, neskončno onstran poenostavljenih in otročjih človeških pojmovanj božanskega. Človeška pojmovanja “božanskosti” so običajno tako zgrešena, da je že sama ideja postala skrajno negativna in škodljiva.

Kaj pravzaprav počnem, ko kot vodja in učitelj skupine istovetim ta ali oni duh z “Artemis” ali “Gaio” ali “Cernunnosom” ali “Oshunom” ali “Yemanjo” ali nekaterim drugim te vrste? Kakor to vidim jaz, istovetim esenco duhovnih energij, s katero smo v stiku, z najbolj znanim primerom teh energij, ki si ga lahko zamislimo; in celo ta “znan primer” je disnejevska karikatura dotične entitete.

Vendar pa bi rad v zvezi s tem podal pomembno opombo. Zadnjih dvesto petdeset tisoč let človeške evolucije (ali še precej več, če so zadnji preračuni in odkritja točna, in verjamem, da so) je človeška rasa ustvarila različne stvari, ki jih je morda mogoče najbolje opisati kot “miselne oblike” na ne-fizičnih ravneh. Te “miselne oblike” predstavljajo vidike človeške čustvene in intelektualne vneme in dejansko obstajajo na relativno nepovezan način na ne-fizičnih ravneh. Prevzele so takšne oblike kot “Jezus Kristus”, “Devica, Mati in Krona”, “Vsemogočni Oče”, pa tudi kot “Angeli” in “Deve” ali katero koli obliko človeške fantazije v vsej množici kulturnih kontekstov. Duhovi vseh mogočih stopenj, “visokih” ali “nizkih”, lahko uporabijo takšne miselne oblike, in tudi jih, v svojih odnosih s fizičnimi umi. To je tisto, kar dela medsebojne odnose med človeškimi duhovi tako zelo nevarne za ljudi. To je tudi razlog, zakaj je vsak verodostojen duhovni učitelj v človeški zgodovini odločno opozarjal svoje privržence na “pravilno razlikovanje”. To je razlog, zakaj mislim, da je najbolje, če govorimo o duhovih, s katerimi imamo opravka, zgolj kot o “duhovih” ali “duhovnih vodnikih” in pustimo ostalo pri miru.

Egipčani so imeli, vsaj na začetku svoje kulture, izjemno natančen pogled na napredne duhovne centre zavesti. Imenovali so jih “Netri”, kar pomeni - če poskušam po svojih najboljših zmožnostih prevesti ta izraz v sodobni jezik - da je vsak od njih predstavljal posebno bistvo realnosti. To je razlog, zakaj so bila egipčanska božanstva predstavljena v tako groteskni obliki. “Živalska prvina” je simbolizirala vidik narave, ki jo simboliziral/objavljal določen Neter. Mi, kot posamezniki in kot skupina ljudi, eksperimentiramo s šamanizmom in šamansko metodologijo zato, da bi odkrili kontekst, ki bo primeren za življenje v 21. stoletju.

KAR JE BIL ŠAMANIZEM V PRETEKLIH DRUŽBAH JE SICER ZANIMIVO, VENDAR PA NI PRIMERNO ZA VESOLJSKO IN RAČUNALNIŠKO DOBO ČLOVEŠTVA.

Bistvena realnost šamanizma je “govor duha”. Šamani vzpostavljajo most med fizičnimi in duhovnimi bitji. Ljudje so realni, duhovi so realni, in ne glede na to, kako jih imenujemo, oni obstajajo. ONI OBSTAJAJO POVSEM NEODVISNO OD TEGA, KAKO JIH ZAZNAVAJO LJUDJE. Niti približno niso človeški ali podobni človeku. Medtem ko je povsem verodostojna trditev, da so duhovi naši ustvarjalci (vsak človek je manifestacija nekega nesmrtnega duha), pa določno niso naši “Mojstri”.

Ker so te entitete to, kar so, z njihove strani ne bo mogoče slišati, ne glede na to, kaj lahko “rečejo”, nobene presoje - v obsojajočem smislu besede presojati - niti ne želijo narediti karkoli drugega kot le koristiti človeštvu. NJIHOV EDINI CILJ JE DVIGNITI ČLOVEŠTVO NA NJEGOV LASTEN NIVO, PRI ČEMER KAZNOVANJE NIKAKOR NI DEL PROCESA DVIGA. Če morajo v tem procesu pomoči včasih pokazati na področja v človekovih dejavnostih in obnašanja, ki jih je potrebno izboljšati, to ni v neodobravajočem smislu, ampak zgolj v smislu pomoči. Človek ni bil, razen s strani družbenega kaznovanja, ki ga določajo zakoni in delovanja družbe, še nikoli “kaznovan” z nad-fizičnih ravni.

Na fizičnih ravneh mnogovrstnih realnosti obstajajo zakoni in sodišča in zapori, kamor gredo “kaznovani”, ki prekršijo človeške zakone. Na ne-fizičnih ravneh realnosti je večina od tako-imenovanih “kaznovanj” (in vedite, da govorimo o posmrtnem povračilu) samo-zastavljenih in verjetno nepotrebnih. “Kar je storjeno, je storjeno in tega ni mogoče spremeniti”; če to ne bi bilo v celoti resnično in če bi posmrtno kaznovanje lahko spremenilo to, kar je bilo storjeno, potem bi bilo lahko takšno kaznovanje dejansko koristno. Toda posmrtno kaznovanje ne spreminja tega, kar je bilo storjeno, in tako duh, in tisti, ki živijo le v duhu, gledajo na človeške posle in napake v povsem drugačni luči kot ljudje sami. To je razlog, zakaj sta kaznovanje in povračilo pojmovanji, ki nimata prav nikakršnega pomena na drugi strani življenja. V ne-fizičnih realnostih je ustrezno povračilo popolna samo-uresničitev človekovih lastnih napak in narava učinkov teh “napak”.

Evolucijsko napredni centri duhovne inteligence, ki jih moramo zaradi pomanjkanja boljšega izraza imenovati “Božanski”, niso na noben način podobni ljudem. Dejansko so vsa duhovna bitja, od najbolj osnovnega elementalnega centra prisotnosti do najvišjih nivojev razvite občutljivosti, prvenstveno in v celoti ne-fizična. Ta ne-fizičnost zato, kar se tiče njih, opredeljuje vsa fizična razglabljanja za nična in prazna.

Po drugi strani pa ljudje pričakujejo, da bodo njihova božanstva od njih hotela stvari, ki so povezane le s fizičnim. Ljudje menijo, da božanstvo zahteva od človeštva “žrtvovanja” različnih vrst in strogosti. Duhovniki in drugi, ki so iz religije ustvarili “poklic”, tako za moške kot ženske, so vedno poglabljali to povsem napačno tolmačenje, kajti to je zagotavljalo duhovščini skoraj neomejeno moč.

Duhovščina v celoti pripada, z eno samo povsem ne-človeško izjemo, človeštvu; ni božanska. Duhovniki in duhovnice nastavlja človeštvo, in na nesrečo se še bolj pogosto nastavljajo sami, da bi posredovali med človeštvom in božanskim. Na nesrečo človeške rase duhovniki in duhovnice, ki niso šamani, nimajo nikakršne višje izkušnje ali večjega znanja o božanskem od svojih soljudi. Zato je jasno, da nimajo nikakršne pravice, da bi karkoli narekovali soljudem na osnovi predpostavke, da so poučeni glede “volje Bogov”.

Po drugi strani pa šamani (in rad bi razjasnil, da le-ti niso tista “izjema”, ki sem jo omenil v prejšnjem odstavku), glede na svojo starost in na nivo intelektualne in duhovne evolucije, ki jo predstavljajo, dejansko niso povsem del človeštva, ampak v veliki meri del ne-fizičnega kraljestva.

To, kar sledi, vam predajam pri polnem zavedanju, da je resnično! NOBENA ENTITETA, KI PRIPADA NAPREDNEMU NIVOJU EVOLUCIJE IN BI JO ZARADI TEGA LAHKO OPREDELILI KOT “BOŽANSKO”, NI NIKOLI POTREBOVALA ALI ZAHTEVALA OD ČLOVEŠTVA KAKRŠNO KOLI VRSTO “ŽRTVOVANJ”.

Na kaj mislim, ko pravim “žrtvovanja”? No, najbolj očitna stvar je odvzeti neki živi stvari življenje med nekim obredom. To vam pravim v zvezi z žrtvovanjem živih stvari. Nikoli v vsej zgodovini človeškega obstoja na tem planetu niso duhovne entitete zahtevale od človeštva žrtvovanje živega bitja! NIKOLI, NIKOLI, NIKOLI! Žrtvovanje živih stvari je bilo vedno preprosto eden izmed strahovitih zločinov človeštva zoper lastno človečnost. Tovrstno žrtvovanje ni nikoli utemeljeno, nikoli upravičeno, nikoli nenevarno, nikoli opravičljivo. Tovrstno žrtvovanje proizvaja v človeški družbi le negativne rezultate. ŽRTVOVANJE ŽIVLJENJA, NE GLEDE NA TO, ALI GRE ZA ŽIVLJENJE ČLOVEKA ALI ŽIVALI, JE BOLJ IZPRIJENO IN IZPRIJAJOČE KOT JE LAHKO KAKRŠEN KOLI SPOLNI AKT.

Vendar pa obstajajo še druge vrste žrtvovanj; ta so dobro predstavljena z zaobljubami k revščini, častitosti in poslušnosti katoliške in budistične duhovščine. Vendar pa te stvari niso nič bolj utemeljene kot katere koli druge.

Vsak, ki to bere, ima na voljo duhovni potencial, kar ni nekaj posebnega, ker ga ima na voljo vsak. Morda bi bilo zato bolje, ko bi rekli, da ni vsak zgolj potencialno duh, ampak neizogibno duh! Nekateri med vami, ne pa vsi, so potencialni šamani. Nekateri med vami so sami po sebi zdravilci. Skupina “Parascience” in njeni člani so bolj kot kar koli drugega iskalci poti, ki puščajo za seboj običajno, znano in udobno ter se podajajo v ospredje v poskusu, da bi označili novo področje v skoraj neznanem kraljestvu. V svoji dolgi zgodovini je človeška rasa vedno imela svoje iskalce poti; to biti pa ni najbolj prijetna stvar. Predvidevam, da se sprašujete, kaj ima vse to, kar pripovedujem, skupnega z vami kot članom ali zgolj bralcem te spletne strani?

Če hipotetično sprejmete idejo, da ste lahko šaman, kakšno žrtvovanje bi potem od vas zahtevalo kraljestvo duha? Le eno, ki pa ni egocentričnost ali osredotočenost v samega sebe. Kot šaman/ šamanka, ali kakor koli se bo že to imenovalo v letih pred nami, morate veliko bolj skrbeti za druge kot za sebe. V vrstah iskalcev poti ni prostora za zatopljene same vase in za ukvarjajoče se s samim seboj. Zatopljenost v samega sebe je potrebno preseči in nadomestiti z osredotočenostjo na druge, kar preprosto pomeni, da vas mora resnično globoko skrbeti za in posledično voditi, pomagati in zdraviti soljudi na tem planetu na altruistični način.

To ni nekaj, kar bi bilo dejansko izbira. Če je človek zdravilec, in zdravilci se rodijo, ne pa postanejo, potem mora zdraviti, sicer ga bodo sicer omejevane energije raztrgale. V zdravljenje ni vključeno popolnoma nobeno žrtvovanje. Zdravljenje je dejanje radosti in pri zdravljenju je človek vedno zdravljen. Roditi se kot zdravilec je dejansko zelo velik blagoslov, vendar pa se lahko, če je človek zatopljen v samega sebe, hitro spremeni v prekletstvo!

Vendar pa ne pozabimo, zdravljenje je možno na mnogih ravneh in skoraj vsako človeško bitje je s pet minut urjenja sposobno duhovnega zdravljenja te ali one vrste, pri čemer ne obstaja nobena vrsta posebnih usposobljenosti. Šamansko zdravljenje pa je po drugi strani neka povsem druga stvar. Oseba, ki je blagoslovljena/prekleta s sposobnostjo šamanskega zdravljenja, mora zdraviti in je pri tem seveda zdravljena, medtem ko neka običajna oseba, brez posebne nadarjenosti za zdravljenje, lahko poskusi z zdravljenjem ali pa ne, če je za to motivirana ali pa ne. Šaman pa, zaradi zgoraj navedenega razloga, dejansko nima izbire.

Običajni ljudje se lahko, z urjenjem, po volji vključijo v ali izključijo iz zdravljenja, ki so ga sposobni, medtem ko so pri šamanu, ki je zdravilec, energije stalne in so, če jih ne usmerja navzven k sprejemniku, omejene na zdravilčevo telo, ki lahko vsebuje, tako kot vsaka posoda, le določeno količino energije, tako da neuporabljene zdravilne energije raznesejo posodo. To je razlog, zakaj zdravljenje opisujem kot blagoslov/prekletstvo - ta zmožnost je blagoslov tedaj, ko je v uporabi, in prekletstvo tedaj, ko je zatrta. To velja tudi za zelo napredno šamansko zmožnost, empatijo, vživljanje v drugega. Toda empatija se zdi, četudi je za človeka zelo velik blagoslov, bolj kot trajno prekletstvo, pri čemer človek glede nje uporabe dejansko nima na voljo prav nobene izbire.

Mi živimo v vesolju, v katerem je njegova fizičnost najmanj realna stvar, pri čemer pa zahteve do vas vseh niso nikoli fizične, nikoli boleče (vsaj ne bi smele biti, če so vaše prioritete urejene). Duhove zanima le tisto najbolj notranje v vas.

Naslednje žrtvovanje se imenuje “celibat” ali “deviškost”. Noben duh na nivoju, o katerem bi se lahko strinjali, da je “božanski”, ni nikoli zahteval takšno škodljivo žrtvovanje s strani tistih, ki so povezani s tem duhom. Slišimo lahko govoriti o deviškem aspektu Boginje in res je, da so obstajale v zgodovini človeške rase svečenice, ki so ostale celo življenje device, vendar pa je bilo to na podlagi lastne odločitve in ne na podlagi zahteve Device. Boginje lova ali Deviške Boginje, ki so zgolj miselne oblike, ki so jih ustvarili ljudje, zahtevajo čistost videza, drže in namena. Toda to nima nič skupnega s kakršno koli vrsto deviškosti ali “spolne čistosti”, kar je koncept brez kakršnega koli pomena.

EDINI REZULTAT CELIBATA SO NEVROZE IN PSIHOZE! ČLOVEŠKA SPOLNOST NIMA NIČ SKUPNEGA Z DUHOVNOSTJO, AMPAK ZGOLJ S ČLOVEŠKIMI ČUSTVENIMI IN FIZIČNIMI POTREBAMI.

Vidik šamanstva, za katerega čutim, da bi ga bilo potrebno posredovati, ne zgolj članom te skupine, ampak tudi človeški rasi kot celoti, je preprosto dejstvo, da je narava človeške realnosti, narava človeškega stanja, realnost zgolj navidezno. Notranja realnost celotne občutnosti je popolnoma ne-fizična. Z eno samo izjemo izkustvene narave navidezne realnosti in s prispevkom, ki ga fizične realnosti prispevajo k tej izkušnji, je fizičnost v večinoma nepomembna za kraljestva duha.

Vsak od vas je začasen izkustven modul popolnoma nesmrtne, razvijajoče se inteligence. Vi ste tudi, vi sami, vrojeno nesmrtno jedro linije razvijajoče se občutnosti, ki je bila na novo ustvarjena za vaš obstoj. Neko energijsko polje, ko je enkrat ustvarjeno, pa za vesolje ni nikoli več izgubljeno; vsak od vas pa je energijsko polje. Zato ste manifestacija nesmrtne inteligence, vendar pa ste obenem tudi v procesu nastajanja nesmrtne inteligence. Fizičnost je dolgoročno skoraj brez pomena, tako da sta žrtvovanje in samozatajevanje, ne le nesmiselna, ampak tudi nepotrebna in škodljiva.

Upam, da vam je ta kratek pogovor nekoliko pomagal pri vašem iskanju poti in oblikovanju vaše drže nasproti tem učenjem.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji