Lok zmagoslavja
Dara Eklund

Theosophia, pomlad 1980

Star hindujski aforizem pravi: “Lok nikoli ne spi.” (James Ferguson v History of Indian and Eastern Architecture, str. 210.) V tem je podoba zmagoslavnega naskoka na vsak vrh zavesti. Ko se nahajamo tam, trdno oprijeti uresničenja, mora ta osvojitev povzdigniti celotno življenje. Za osvajalca ni nikoli Počitka. Tako kot je zaobsežen pogled večji višje kot se povzpnemo, tako mora naša ljubezen postati bolj brezmejna za celoto. Naša pozornost do vsakega atoma življenja na njegovi poti navzgor do človečnosti mora biti enako močna kot naša stremljenja do oboka zvezdnatih višin.

“Okno ni pogled; okno omogoča pogled!” nas opozarja parabola v nedavno objavljenih Notes on Love and Courage (Hugh Prather, N.Y., 1977, zasebna izdaja.). Dovoljeno nam je potiskati naprej, ne zaradi naše lastne prazne slave, ampak zato, ker je celotno Življenje na evolucijski spirali, usmerjeni naprej in navznoter. Če namensko sodelujemo s temi evolucijskimi Zakoni razvijanja zavesti, potem je dejansko “Sila z nami”, če citiramo Heroja iz nedavne filmske epopeje! Ne ponos, kakor si lahko nekateri domišljajo. Prej smelost. Ko je bitka mimo, bojevnik pripravlja svojega konja za naslednjo.“ Fohat je konj, mišljenje je jahač.” Ko Realno v nas enkrat prevzame vajeti, naelektri duhovno predstavo o našem resničnem razponu zmožnosti. Mi se le malo zavedamo, kako obsežen vpliv širimo tudi na najmanjše delce na vrhu najmanjšega prsta.

Druga parabola iz omenjenega dela dejansko vzbudi razmišljanje o Enem Življenju, preko katerega se “pne” Realno v nas:

“Ali ni mogoče postati razsvetljen in ga spoznati. Kar imate za višje od sebe, je del vas.”

Lotos raste iz blata zmede sveta, pa vendar soncu kaže čisti obraz. V Transactions of the Blavatsky Lodge, str. 138, H.P.B. ponuja sijajen imperativ za ne-ločenost:

“Tisti, ki naj bi postal okultist, ne sme ločiti ne samega sebe ne česar koli drugega od preostale kreacije ali ne-kreacije. Kajti v trenutku, ko začne samega sebe razlikovati celo od posode sramote, se ni sposoben združiti z nobeno posodo časti. O sebi mora razmišljati kot o najmanjši stvari nečesa, niti ne kot o atomu, ampak kot o delu atomov sveta kot celote, ali pa postati utvara, nihče, in izginiti kot dih, ki ne zapušča sledi. Kot utvare smo ločena, določna telesa, ki živijo v maskah, ki jih priskrbi Maya. ... Obstaja niz nosilcev, ki postajajo vse bolj grobi in grobi, od duha do najbolj goste materije, tako da se z vsakim korakom navzdol in navzven v nas razvija vse večji in večji občutek ločenosti. Pa vendar je to utvara, kajti če bi obstajala dejanska in popolna ločenost med katero koli dvojico človeških bitij, ti ne bi mogli na noben način komunicirati in razumeti eno drugega.”

Buddhični Sijaj je neizrekljivo žarčenje, za katerega v prostoru ne more obstajati nobena črna luknja ali jazstvo. Tako kot vsak ogenj vnema številne plamene, tako noben človek ne more doseči resnične razsvetlitve le za samega sebe. Če zbira svetlobo le za lasten stenj, ta ugasne zaradi pomanjkanja goriva. Senca objame njegov majhen plamen in spokojna dobrotljivost notranjega žarčenja ugasne. Preko sveče lahko položimo kozarec, pa bo ta sijala navzven skozi prosojen kozarec in za trenutek ustvarjala utvaro svetlobe. Kaj dela prvino ognja edinstveno? To, da slavi zmago nad vsemi drugimi oblikami. Ko jih zajame, postanejo del plamena. V Awakening of the Self Shankara pravi:

“Ob poznavanju Jaza ni nobene potrebe, da bi bil znan čemurkoli drugemu. Luč ne potrebuje druge luči. Sije iz same sebe ...”

“Razlika med poznavalcem, poznavanjem in poznanim v Jazu ne obstaja, kajti njegova svetloba sije preko njegove lastne Zavesti in Blaženosti.”

To je razlog, zakaj ni mogoče postati razsvetljen in to vedeti. Vendar pa je mogoče žarčiti razsvetljenost. Tako kot poznamo sončevo toploto po tem, da jo izkušamo, ali ogenj tako, da se opečemo, tako spoznamo širno LJUBEZEN, ki se pne preko Vesolja, šele ko postanemo njen del. Mi slavimo zmago v njej. Mi smo ona!

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena - Last update: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji