Temeljne teozofske ideje
Geoffrey A. Farthing

Izvleček iz knjige Deity, Cosmos and Man (Božanstvo, Kozmos in Človek),
The Scope and Framework of the Science (Delokrog in ogrodje znanosti), I. Del, II. Poglavje, str. 11-20).

Knjiga g. Farthinga je odličen uvod v Teozofijo, kakršna je podana v delih Madame Blavatsky in njenih Učiteljev-Adeptov.

Področje Ezoterične Znanosti [Teozofije] je tako širno kot življenje samo, saj zajema vso Naravo, vidno in nevidno. Kljub temu pa, bolj ko človek napreduje pri njegovem preučevanju, bolj spoznava, da je ta brezmejen načrt stvari, četudi nima “ne pojmljivega začetka ne predočljivega cilja”, urejena, povezana celota, v kateri je vsak del tesno povezan z vsakim drugim. Primerjamo ga lahko s kolesom, katerega pesto, špice in platišče so, četudi različni po obliki in namenu delovanja, neločljivi deli ene celote. Iz tega sledi, da ga študent lahko začne preučevati na katerikoli izbrani točki; prej ali slej bo dosegel vsak kot polja.

V tej knjigi je način, na katerega je urejen pristop do različnih vidikov predmeta, določen s tremi načeli, ki so značilna za celoten sistem. Vsebina poglavij, v katerih so vprašanja obdelana bolj podrobno, je na kratko povzeta v naslednjih oštevilčenih razdelkih:

1. Združenost vseh stvari

Ves obstoj je ena stvar. Ta stvar se lahko imenuje Eno Življenje, Edina Realnost; je vir Bivanja in vseh bitij; je vse - dejansko je vse, kajti ne obstaja nič drugega.

... koren celotne narave, objektivne in subjektivne, in vsega drugega v vesolju, vidnem in nevidnem, je, je bilo in vedno bo, eno absolutno bistvo, iz katerega se vse začenja in v katerega se vse vrača. [1]

Med celotnim nadaljnjim študijem tega temeljnega dejstva ne bi smeli nikoli izgubiti izpred oči; vse oblike, ki vstopajo v bivanje, od atomov do ljudi, oživlja isto Življenje; oblike se razgradijo, Življenje pa ostaja. Mi, človeška bitja, smo eno z njim; naše življenje je to Življenje.

Ko pojasnjuje, kako Teozofija vidi “Bog, Dušo in Človeka”, g. Blavatsky pravi:

V svojem izvoru in v večnosti so, [2] tako kot vesolje in vse v njem, eno z absolutno Združenostjo, z nespoznavnim božanskim bistvom ... [3]

[Glej kaj pravi H. P. Blavatsky o prvem temeljnem predlogu v The Secret Doctrine (Tajnem Nauku)]

Čeprav zaradi namenov študija, delimo polje Ezoterične Znanosti v različne vidike, pa moramo nenehno potrjevati, da so ti vidiki le plati združenosti. V trenutku, ko ta ideja človeku uide z uma, “(kar se zgodi prav lahko, ko obravnava kateregakoli od mnogih zapletenih vidikov Ezoterične Filozofije) jo nadomesti ideja ločenosti, s čimer študij izgubi svojo vrednost” [4].

2. Izvori

Vesolje in vse, kar je v njem, se podreja večnemu procesu, opisanem kot “Dnevi in Noči”, izmenjujoča se obdobja dejavnosti in počitka. V skladu z okultnim učenjem, kreacija ne obstaja, v smislu, da bi nekaj nastalo iz nič. Dejansko pod soncem ni nič novega.

Mi ne verjamemo v nobeno kreacijo, ampak v periodična in zaporedna pojavljanja vesolja iz subjektivne na objektivno raven bivanja, v rednih časovnih presledkih, ki zajemajo neskončno dolga obdobja. [5]

Zato ne obstaja nič takšnega, kar bi lahko imenovali začetek, kajti to, kar se na splošno imenuje kreacija, je le periodično ponovno pojavljanje stvari - oblik ali entitet - ki so že obstajale. Zdi se, da s prihodom noči vse izgine, potopi v enotno temo; in ko se dvigne sonce, se vse stvari znova pojavijo - začasno, tako kot je bilo začasno tudi njih izginotje. Časovno obdobje lahko traja le nekaj ur življenja neke žuželke ali sedemdeset let življenja človeka, ali pa skoraj neizračunljivo trajanje sonca ali vesolja. A ne glede na to, ali so obdobja dolga ali kratka, izmenjevanje ostaja kot objavljanje univerzalnega zakona periodičnosti.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Origins: Part I. in Origins: Part II.]

3. Sedmerna narava vesolja in človeka

Eden od ezoteričnih ključev razumevanja življenja je analogija, kakršno podaja hermetični aksiom “kakor zgoraj, tako spodaj”. Vesolje je makro-kozmos, velika urejena celota, človek pa njen miniaturni odsev, mikro-kozmos. Naša izkušnja o nas samih nam pravi, da, kot človeška bitja, delujemo na več različnih načinov, skozi fizično delovanje in skozi takšne oblike zavesti kot so mišljenje, čutenje in sanjanje. Ezoterična Znanost uči, da se te oblike zavesti odvijajo na različnih nivojih, od čutilnega ali objektivnega do globoko notranjega ali subjektivnega. Še več, ti nivoji sami so odsev, v posamezniku, univerzalnih ravni bivanja: ravno tako kot se neko posamezno fizično dejanje odvija na fizični ravni, z uporabo snovi te ravni, tako se mentalna dejavnost - mišljenje - odvija na mentalni ravni, z uporabo snovi te ravni. V skladu z Ezoterično Znanostjo obstaja v Naravi sedem takšnih ravni in podobno tudi sedem stanj zavesti v človeku, v katerih on “lahko živi, razmišlja, se spominja in biva”. [6]

[Več informacij, Geoffrey Farthing, The Occult Constitution of Man and Cosmos: Part I. in The Occult Constitution of Man and Cosmos: Part II. Glej tudi Farthingov diagram v The Seven Principles of Man (Sedmih človekovih principih).]

4. Hierarhije bitij

Sveti spisi in religiozne tradicije vseh kultur pogosto omenjajo ne-človeške entitete, ki jih imenujejo z različnimi izrazi, angeli, deve, bogovi, duhovi takšne ali drugačne vrste. V mitologiji se ta bitja pojavljajo kot naravni duhovi, vile, silfe, salamandre, če omenimo le nekatere. Ezoterična Znanost podpira univerzalno tradicijo, ko potrjuje, da so različne ravni Narave nastanjene s hierarhijami bitij, od katerih ima vsaka svoje značilne lastnosti in način delovanja. V Svetem Pismu so dobro znani primeri pojavljanj angelov, posamično kot “Gospodov angel” ali kot “nebeška množica”. “Troni, dominjoni, kneževine in moči”, ki jih pogostokrat omenja Sv. Pavel, so dobro znana imena nekaterih ne-človeških hierarhij v angeologiji. Povsod v Naravi je življenje, ki se objavlja preko neskončno stopenj posameznih življenj, kajti v vesolju nimamo ne praznega prostora ne ne-oživljene materije.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, The Hierarchies of Beings: Part I. in The Hierarchies of Beings: Part II.]

5. Elementi in elementali

Ti so primeri hierarhičnega ustroja Kozmosa. Ezoterična Znanost pozna sedem elementov, štiri obče poznane, Zemljo, Zrak, Ogenj in Vodo, katerim dodaja pol-materialni Ether, ki je za nas še neviden, in dva druga, “ki se zaenkrat nahajat povsem onstran človeške zaznave”. [7] Vendar pa moramo imeti stalno v mislih, da so vsi ti le aspekti Edinega Univerzalnega Elementa, vira vsega objektivnega obstoja. Teh sedem elementov, s svojimi brezštevilnimi pod-elementi ... so zgolj pogojene preobrazbe in aspekti enega in edinega Elementa. [8]

“Elementali” je izraz, ki se uporablja za omenjanje bitij, ki začenjajo svoj tok evolucijske rasti in se zato nahajajo v elementalnem [prvinskem] stanju rasti. Na splošno se izraz nanaša na bitja, ki se v evolucijskem načrtu nahajajo pod mineralnim kraljestvom. Njihov obstoj folklora univerzalno prepoznava pod imeni kot so že omenjene vile, elvi, gnomi in podobni. Vendar pa jih lažje razumemo, če jih obravnavamo kot sile v Naravi in ne kot bitja, ki imajo miniaturno ali eterično človeško podobo.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Elements and Elementals, Part I. in Elements and Elementals, Part II.]

6. Univerzalni Zakon

Tudi s površnim opazovanjem lahko ugotovimo, da vesolje deluje v skladu z Zakonom. Vse naše znanosti in tehnologije temeljijo na prepoznavanju tega dejstva. Ta zakon ni vsiljen od zunaj, ampak je v sami naravi Kozmosa. Temeljno je to zakon vzroka in učinka, akcije in reakcije, na podlagi katerega je urejen in deluje Kozmos kot celota in vsi njegovi posamezni deli. Zakon je sam po sebi Modrost, Inteligenca in Moč; je Modrost, ki “ki se mogočno pne od enega do drugega konca [Univerzuma]; in mehko ureja vse stvari”, [9] ter deluje preko Hierarhij bitij, ki Kozmos ustvarjajo in ohranjajo kot skladno celoto.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Law in Cosmos and Human Life, Part I. in Law in Cosmos and Human Life, Part II.]

7. Akasha in Astralna Svetloba

Ta dva izraza prinašata učenje, ki sega daleč onstran vsega, kar je znano današnji znanosti. Čeprav to učenje na začetku težko dojamemo, pa kasneje vidimo, da precej osvetljuje področja izkušnje, ki jih slabo razume celo psihologija, in kot sta na primer mistično in psihično.

V enem od gornjih odstavkov smo omenili, da v vesolju ne obstaja nič takšnega kot prazen prostor. Ezoterična Znanost uči, da celoten kozmos prežema Akasha, prvobitna substanca ali raje noumenon [gola ideja] - ne-čutna realnost - onstran substance. V Theosophical Glossary (Teozofskem besednjaku) je Akasha (sanskrtski izraz, ki pomeni “sijoče” ali “svetleče”) opisana kot “subtilna, nadčutna, duhovna esenca, ki prežema ves prostor”. Ta prvobitna substanca se diferencira v vse oblike materije, tako v nevidna kot tudi nevidna področja vesolja. Od tu izhaja opredelitev Akashe kot “Univerzalne Duše ... iz katere se z delitvijo ali diferenciacijo poraja vse, kar obstaja. Je vzrok obstoja; in napolnjuje ves neskončni Prostor”.

Najnižje področje Akashe, ki se nahaja takoj nad grobo fizično ravnjo, se imenuje Astralna Svetloba. Ta je “nevidno področje, ki obdaja naš planet” in vse v njem ter ustreza subtilnemu nosilcu ali “dvojniku” v človeku, Linga Shariri. V njo se neizbrisno vtisne vse, kar se odvija v fizičnem, psihičnem in mentalnem kraljestvu. Zato je shramba spomina, tako v kozmosu kot v človeku.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Akasha and the Astral Light: Part I. in Akasha and the Astral Light: Part II.]

8. Ponovno rojstvo

Pri preučevanju človekovega ustroja, v skladu z okultizmom, je mogoče prepoznati dva aspekta njegove notranje narave, in sicer smrtnega - psiho ali dušo, in nesmrtnega - duhovno bistvo. (V vsakodnevnem pogovoru in v precejšnji meri tudi v religioznih krogih se besedi “duša” in “duh” uporabljata ohlapno in pogosto izmenjalno. Zato je potrebno posvetiti posebno pozornost natančnemu pomenu teh dveh besed v našem trenutnem preučevanju.) Duhovno bistvo v človeku, trajna entiteta, se periodično povezuje z zaporednimi osebnostmi, ki jih projicira v objektivni svet. S tem uboga univerzalni ciklični zakon, ki deluje v Naravi. Prehodna osebnost vključuje zapleteno, smrtno, ne-fizično sestavino, psiho ali dušo, ki prebiva v telesu iz mesa.

Ponovno rojstvo ali reinkarnacija bi posebnost človeštva; je izražanje tistega zakona izmenjave delovanja in počitka, ki ga lahko opazujemo v naravnem svetu – v cikličnih procesih rasti, odmiranja in smrti oblike ter v vztrajanju življenja v teh zaporednih oblikah.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Death and Rebirth, Part I. in Death and Rebirth, Part II.  Glej tudi H. P. Blavatsky, komentarji v Key to Theosophy (Ključu k teozofiji) o: On the Mysteries of Re-incarnation in On Re-incarnation or Re-birth.]

9. Posmrtna stanja

Predhodna točka omenja, da se v človekovem življenju odvijajo izmenjujoča se obdobja delovanja in počitka, ali, bolj natančno, obdobja inkarnacije - to je, življenja v telesu iz mesa - ki jim sledijo obdobja raztelešenega obstoja, podobna štiriindvajset-urnemu ciklu budnosti in spanca. V 3. točki smo podali nekaj informacij o sedmih ravneh Narave in sedmih stanjih zavesti. Inkarnacija je proces prevzemanja oblačil ali nosilcev, skozi katere lahko deluje zavest na nižjih ravneh; smrt je proces umikanja iz teh oblačil. Študentu bo takoj postalo očitno, da je vsak vidik Ezoterične Znanosti neločljivo povezan z vsakim drugim. Da bi človek razumel posmrtna stanja, mora preučiti sedmeren ustroj človeka in kozmosa, kar mora voditi v - ali izhajati iz - študija Akashe in Astralne Svetlobe.

Kakorkoli že, katerikoli vidik že obravnavamo, moram nanj gledati kot na del celote, katere delovanje, v vseh njenih delih, se podreja univerzalnemu zakonu. Na ta dejstva moramo biti pozorni na vsaki stopnji študija.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Death and Rebirth, Part I. in Death and Rebirth, Part II.  Glej tudi Farthingov diagram o After Death States and Processes.  Več o tem vprašanju dobiš tudi v Farthingovi knjigi When We Die. Glej tudi H. P. Blavatsky, Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) komentarji o: On the Kama-loka and Devachan.]

10. Narava spiritističnih pojavov

Precejšnjo zmedo predstavlja nevedno povezovanje besed “spiritualistic” (spiritističen) in “spiritual” (duhoven). To, kar običajno imenujemo spiritistični pojavi, so dejansko psihični pojavi, to je, pojavi, razložljivih v mejah nižjih nivojev naslednje ravni, ki se pne le malo nad fizičnim svetom, ki ga zaznavamo z običajnimi čuti. Za večino med nami je ta fizični svet edini, ki se ga zavedamo, kajti ne posedujemo sposobnosti odzivanja spodbud z višjih ravni. Pri nekaterih ljudeh - medijih in občutljivih ljudeh - so psihične sposobnosti bolj ali manj razvite in jih usposabljajo za to, da slišijo in vidijo stvari, ki se jih drugi ne zavedajo. Vendar pa v posedovanju takšnih sposobnosti ni nič duhovnega, razen takrat, ko so pod nadzorom posameznikove volje; le takšen zavesten nadzor lahko ustrezno imenujemo duhoven, saj je objavljanje prebujene moči notranjega človeka, Duha.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Spiritualism and Psychism, Part I. in Spiritualism and Psychism, Part II. Več podatkov o naravi spiritističnih in psihičnih pojavov pa dobiš v Farthingovi knjigi Exploring the Great Beyond.]

11. Evolucija

Evolucija je pojavljanje vrojenih zmožnosti v Naravi, od njih latentnosti do njihovega dejavnega izražanja. Beseda dobesedno pomeni razgrnitev (razvitje) in vključuje predhoden proces involucije, preko katerega se materiji sporočijo zmožnosti duha.

Ezoterična Znanost potrjuje univerzalnost evolucijskega procesa z:

Celoten naravni red razkriva napredovanje proti višjemu življenju. V ozadju delovanja navidezno slepih sil obstaja načrt. To dokazuje celoten proces evolucije, z vsemi svojimi neskončnimi prilagoditvami. [10]

Tu se moramo vrniti k Hierarhijam, omenjenih v točkah 4. in 5., kajti evolucijski proces ni mehaničen, ampak “ga vodijo, nadzirajo in oživljajo skoraj brezkončni nizi Hierarhij čutečih Bitij”. [11]

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Ever-Becoming - The Processes of Evolution: Part I. in Ever-Becoming - The Processes of Evolution: Part II.]

12. Obhodi in Rase

To sta izraza, ki se uporabljata za nakazovanje stanj v velikih evolucijskih ciklih. V našem kozmičnem načrtu sta posebej povezana z našo zemljo in njenim človeštvom. Tako kot povsod drugod v Naravi, imajo tudi planeti svoja obdobja delovanja in počitka, svoje dneve in noči, podobne človekovemu življenju in smrti. V Kozmosu deluje velik evolucijski načrt, pri katerem mora vsak njegov del - najsi je to planet ali kraljestvo narave ali človeška skupina - na poti proti svojemu posebnemu cilju, prehoditi zaporedne faze razvoja.

Pri preučevanju programa za človeštvo je pomembno, da vemo, da izraz “Rasa” nakazuje stopnjo v evoluciji človeštva. Nanaša se na razvoj mentalnih in psihičnih zmožnosti kot tudi na zunanje značilnosti kot so barva kože ali tip las.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Globes, Rounds and Races: Part I. and Globes, Rounds and Races: Part II.]

13. Duhovni razvoj

Če ga pogledamo v luči Ezoterične Znanosti, potem se zdi, da je ta izraz napačen. Človeštvo se nahaja na brezmejnem popotovanju, na romanju Mnogih proti Večnemu. Cilj popotovanja je uresničitev bistvene združenosti življenja, izkušanje Edine zavesti, ki prežema celoto. Razvoj je dejansko večanje odzivnosti živih instrumentov, tako da posameznikova zavest začne istovetiti s, ali potopi v, tisto drugih enot človeštva, ki so presegle omejenosti čisto osebnostnega obstoja.

Človeško življenje so, zaradi njegove spremenljivosti in trpljenja, ustrezno poimenovali polje urjenja, šola življenja, v kateri je glavna lekcija, ki se jo je potrebno naučiti, uničenje sebičnosti v vseh njenih oblikah. Sebičnost je “velika, strašna herezija”, je zanikanje dejstva združenosti in vir mnogih problemov človeštva. In vse, kar prispeva k rušenju zidov ločenosti - altruizem, sočutje, ljubezen - mora prispevati k duhovni evoluciji posameznika in človeške rase.

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Spiritual Development: Part I. in Spiritual Development: Part II. Več o tem tudi v mistični razpravi H. P. Blavatsky, The Voice of the Silence (Glas Tišine).]

14. Religija

Na ezoterično tradicijo, Teozofijo, se nanašajo različni izrazi, Ezoterična Znanost, Starodavna Modrost, Tajni Nauk in Modrost-Religija. Pri uporabi zadnjega izraza je potrebna pozornost, da je ne nanjo gledali kot na religijo, primerljivo s hinduizmom, buddhizmom, krščanstvom ali katerokoli od drugih človekovih religij. Modrost-Religija je vir vseh teh in študij podobnosti v njihovih tradicijah, oblikah in naukih, bo pokazal, da morajo njihova bistva izhajati iz skupnega izvora.

Eden od ciljev, ki ga je pred Teozofsko Društvo postavila H. P. Blavatsky, je v tem primeru še posebej pomemben:

Rešiti pred ponižanjem arhaične resnice, ki so temelj vseh religij; in do določene mere razkriti temeljno združenost, iz katere vse izhajajo ... [12]

[Več informacij, Geoffrey Farthing, Religion: Part I. in Religion: Part II.]

S preučevanjem Ezoterične Znanosti bi morali prepoznati, da predstavljeno ni špekulacija ali hipoteza, ampak vedenje - vedenje, ki ga posedujejo ljudje, ki so se s svojim notranjim razvojem nujnih sposobnosti usposobili za raziskovanje skrite strani Narave iz prve roke.

Tajni Nauk je nakopičena Modrost dob in že njegova kozmogonija sama najbolj čudovit in razdelan sistem: na primer, celo v zunanjem sporočilu Puran. Toda skrivnostna moč okultnega simbolizma je takšna, da so vsa dejstva, ki so jih dejansko skušale obvladati brezštevilne generacije iniciranih vidcev in prerokov, zapisati in razložiti, v osupljivih nizih evolucijskega napredka, zabeležena le na nekaj straneh geometrijskih znakov in glifov. Sijoč pogled teh vidcev je prodrl v samo jedro materije in zabeležil dušo stvari tam, kjer bi običajni posvetni človek, najsi še tako poučen, zaznal le zunanje delovanje oblike. Toda sodobna znanost ne verjame v “dušo stvari” in bo zato zavrnila celoten sistem starodavne kozmogonije. Nima smisla govoriti, da ta sistem ni nikakršna fantazija enega ali več osamljenih posameznikov. To je neprekinjen zapis, ki pokriva tisoče generacij Vidcev, katerih izkušnje so bile usmerjene v preizkušanje in preverjanje tradicij, ki so se ustno prenašale iz ene rase v drugo, učenj višjih in vzvišenih bitij, ki so pazila na otroštvo Človeštva. “Modri Ljudje” Pete Rase so dolge dobe preživeli svoja življenja v učenju, ne poučevanju. Na kakšen način? Odgovor je: s pregledovanjem, preizkušanjem in preverjanjem vsakega področja narave starih tradicij s pomočjo neodvisnih vizij velikih adeptov; to je, ljudi, ki so razvili in izpopolnili svoja fizična, mentalna, psihična in duhovna telesa do najvišje možne stopnje. Sprejeta ni bila nobena vizija posameznega adepta, dokler je niso preverile in potrdile vizije - pridobljene na takšen način, da so lahko stale kot neodvisen dokaz - drugih adeptov in stoletja izkušenj. [13]

[Več o tem vprašanju v From Long-Sealed Ancient Fountains: The Origin of Modern Theosophy. Glej tudi Geoffrey Farthing, About Esoteric Science, Part I. and About Esoteric Science, Part II.]

[1] Blavatsky, H. P. - Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) str. 43.
[2] To je, Bog, duša in človek.
[3] Blavatsky, H. P. - Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) str. 83.
[4] Zapiski kap. Bowena, str. 9.
[5] Blavatsky, H. P. - Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) str. 83.
[6] Blavatsky H. P., Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) str. 89.
[7] Blavatsky H. P., Secret Doctrine (Tajni Nauk), str. I. 12, I. 40, I. 78.
[8] Blavatsky H. P., Secret Doctrine (Tajni Nauk), str. I. 12, I. 40, I. 78.
[9] Wisdom of Solomon (Apocrypha) - Salomonova Modrost.
[10] Blavatsky H. P., Secret Doctrine (Tajni Nauk), str. I.277, I.297, I.320.
[11] Blavatsky H. P., Secret Doctrine (Tajni Nauk), str., I. 274, I. 295, I. 317.
[12] Blavatsky H. P., Secret Doctrine (Tajni Nauk), str., I. viii, I. xxi, I. 9.
[13] Blavatsky H. P., Secret Doctrine (Tajni Nauk), str., I. 272, I. 293, I. 316.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji