Kaj je dejansko joga?

Izvleček iz A Primer on Yoga.

V zadnjih letih se vse več ljudi zanima za prakso joge. Pomanjkanje informacij o resnični naravi joge lahko pripelje slučajnega študenta do tega, da ne pridobi nič drugega kot le niz fizičnih vaj. Ta interes za to vprašanje in globoka želja, ki jo gojijo številni razmišljujoči ljudje po tem, da bi našli notranji mir, je dober vzrok za podrobnejši pogled na to vprašanje, ki nam lahko odkrije, kaj natančno je joga, kaj nam prinaša in kako jo lahko varno uporabimo kot pot do polnega razumevanja samega sebe.

Hatha Joga. Zahodno navdušenje za jogo se je omejilo na dva velika sistema te velike znanosti. Sistem, ki poklanja pozornost različnim fizičnim vajam, vključno z dihanjem, je znan kot Hatha Joga, vendar pa na splošno ljudje spregledajo, da ta sistem - dejansko vsi sistemi yoge - vključuje tudi prakso meditacije. Pri Hatha Jogi je poudarek namenjen urjenju fizičnega telesa, vendar je to urjenje namenjeno temu, da človek postane njegov gospodar, tako da telo služi notranjemu duhovnemu Jazu. Če izvajamo le fizično disciplino Hatha Joge, ne da bi razumeli bistvenega namena same joge, potem tvegamo, da bo to neugodno vplivalo na našo psihično naravo. Prav zaradi tega zahodnjakom svetujejo, kot bolj primerne, predvsem druge sisteme joge.

Mantra Joga. Drugi sistem, ki je postal zadnje čase zelo razširjen, je Mantra Joga, ki vključuje petje svetih stavkov ali besed s predano in koncentrirano pozornostjo. Zato ta sistem vključuje znanje o okultni moči zvoka, kajti njegov cilj je uglasitev osebne narave s subtilnejšim osnovnim tonom kot je običajna budna zavest, tako da na koncu posameznik lahko sliši notranji Božanski Glas.

Celo iz tega kratkega opisa dveh sistemov joge, ki sta pritegnila precej pozornosti zahodnih študentov, je razvidno, da je cilj joge sprememba osebne narave, prizadevanje, da bi postala odzivna na notranji Jaz. Že sama beseda nam ponuja ključ, kaj dejansko je joga. Tako kot naša beseda “jarem” (angleška “yoke”) izhaja beseda joga iz sanskrtskega korena, ki pomeni “zveza”. Takšno zvezo lahko izkušamo na številnih različnih nivojih. Obstaja zveza sil, v telesu in umu, ki si pogosto nasprotujejo in ki jih je potrebno uskladiti v stanje združenosti. Nastopi zveza telesa in uma z nečim globljim, kar bi lahko imenovali Duh ali Nesmrtni Jaz. In, končno, nastopi končna zveza tega individualnega Duha z Univerzalnim ali Najvišjim Duhom, ki je tako onstran kot tudi v vsem, pa tudi v vsakem od nas. Zveza z neskončnim je najvišji cilj joge. In vsi različni sistemi te zelo stare znanosti so namenjeni temu, da na koncu pripeljejo do te vzvišene zveze. Prav zaradi te istovetnosti cilja v vseh sistemih, se besedo joga uporablja za zaznamovanje vseh metod, preko katerih dosegamo to zvezo. Vsaka metoda je tehnika samo-raziskovanja, ki vključuje sistem samo-urjenja, ki nas vodi proti cilju. Številne metode sočasno uporabljajo različne tehnike in vse prepoznavajo vrednost določenih temeljnih disciplin, od pravilne fizične vadbe, pravilnega dihanja, nadzora čustvene narave, do prakse meditacije. Uglasitev in povezanost vseh vidikov človekove narave - fizičnega, čustvenega, mentalnega in duhovnega - je tako cilj joge kot temelj vseh disciplin, ki so vključene v različne sisteme. Praksa joge ni lahka stvar, saj pomeni tudi to, da mora biti vzgib za samo-uresničitev nesebičen, brez misli na samo-poveličevanje ali na doseganje moči za nadvladovanje drugih.

Med različnimi sistemi joge so določeni štirje še posebej primerni za zahodne študente. Vključujejo manj nevarnosti kot nekateri drugi sistemi, ki bi lahko škodljivo učinkovali na psihično naravo, če bi s prakso pretiravali, ali pa jo izvajali brez ustreznega vodstva ali brez spoštovanja zapisanih pravil.

Jnana Joga. Ti štirje sistemi so med seboj notranje povezani in nikakor ne izključujejo eden drugega. Eden od teh je Jnana Joga; poudarek daje znanju; ne kateremukoli znanju, ampak vpogledu v tiste večne zakone, ki se nahajajo pod površjem življenjskih dejstev. Študent mora očistiti in izostriti svoj um, dokler ta ne postane popolno ogledalo za celotni univerzum - vidni in nevidni. Odsevati mora neizkrivljeno resnico celote. Najbolj primerna je za tiste, ki so nagnjeni k znanosti in filozofiji, saj je to joga modrosti preko spoznavanja.

Bhakti Joga. Naslednji sistem joge se imenuje Bhakti Joga. Znan je kot pot predanosti. Poudarja ljubezen, samo-predajo Vzvišenemu Duhu, ki je poosebljen v neki obliki. Ta oblika je lahko neka inkarnacija Božanstva, kot je recimo Krist ali Krishna, Božansko uresničen človek, ali pa mentalna podoba osebnega Boga.

To je joga, na kateri temelji krščanstvo in druge velike religije. To je pot, ki pomaga mnogim ljudem začeti njihov vzpon na gorski vrh duhovne zveze. Toda, tako kot so to pokazali številni svetniki, mora biti napredovanje na višja pobočja povezano s popolno predajo osebnega življenja Božanskemu Življenju. To je pot za tiste s predano naravo, katerih veselje je povezano z izgubo samega sebe v oboževanju Vzvišenega Bitja.

Karma Joga. Tretji sistem imenujemo Karma Joga. To je pot delovanja in pot za tiste ljudi, katerih gonilna sila je doživeto sočutje za trpljenje, in hotenje, da bi kaj naredili v zvezi z njim. Tisti, ki sledi tej poti delovanja čisti svoje motive in odstranjuje vse odtenke sebičnosti. Preko altruističnega delovanja bo pristaš Karma Joge prišel do globljega razumevanja življenja, do vedno večje zveze z Božanskim Življenjem, ki se nahaja v vseh stvareh in v vseh ljudeh.

Raja Joga. Sistem joge, ki je morda najbolj znanstven in najbolj v pomoč, je ta, ki vključuje vse glavne poteze vseh drugih sistemov. Imenujemo ga Raja Joga - kraljevska znanost. Ta kraljevska pot uteleša discipline in prakse za čiščenje čustev, za širjenje razuma in pod nadzorom volje poveže vse sestavne dele človekovega bitja ter sočasno razveže človekovo istovetenje z osebnostjo in privede do spoznanja, da je človek nekaj več, božansko Nesmrtno Bitje. Ta božanska Samost je spoznana kot istovetna z Enim Božanskim življenjem univerzuma, s čemer se doseže gorski vrh povezanosti.

Tisti, ki uporabljajo sistem Raja Joge, se običajno naslanjajo na izreke velikega indijskega modreca Patanjalija, ki je živel okoli leta 300 p.n.š. Njegove znane sutre (izreki) so bile že velikokrat prevedene in deležne številnih komentarjev. V osnovi vsebujejo korake, ki so potrebni za pripravo na prakso joge, in tudi za samo prakso. Priprava vključuje pravilno delovanje - v misli, besedi in dejanju - izvajanje moralnega življenja in izražanje temeljnih etičnih načel, ki jih najdemo v vsaki religiji. Praksa je dejansko redna introspekcija, preko katere lahko spoznamo resnično notranjo Samost. To pomeni, da si poiščemo miren kraj, sprostimo telo in nato zapremo okna čutov ter se izločimo iz motenj sveta in pripravimo za prestopni korak zavesti iz zunanjih v notranja stanja pozornosti. To ni praksa, ki bi se ji posvečali le občasno, ampak jo moramo izvajati dan za dnem, leto za letom, če jo želimo izvajati ustrezno in doseči rezultate.

Patanjali posveča precej pozornosti nadzoru in umirjanju uma ter za to predpisuje tri korake - koncentracijo, meditacijo in kontemplacijo. Med prakso se te prelivajo ena v drugo, vendar pa so opisane ločeno zaradi potreb študija. Razlog, da moramo začeti s koncentracijo, je v tem, da se um ne želi umiriti - je poln spominov, želja in vseh vrst nepomembnih sanjarij; motijo ga skrbi in podrobnosti. Namen koncentracije je v tem, da pomaga nemirni um osredotočiti na nek predmet ali idejo, ki mu jo predstavimo, in tako izločimo vse druge nepomembne stvari. Običajno se človeku predlaga, da začne z nekim preprostim vprašanjem in se popolnoma prepoji z njegovim namenom in se vanj vsrka ter odreče pozornost čemurkoli drugemu. Iz tega stanja koncentracije nastopi naslednji korak, meditacija, ki je redno valovanje misli, ki je povezano z nekim vprašanjem - pa najsi bo to neka roža, neka nepojmljiva vrednota, veliki Učitelj, neka abstraktna ideja ali nek drug izbran predmet.

To je globlji proces kot koncentracija in vodi v stanje, v katerem človek vstopi v, spozna in postane tisto, o čemer razmišlja. Na ta način nastopi prodiranje v podobe in oblike ter istovetenje z življenjem v njih. Nato nastopi vrhunsko stanje kontemplacije, v katerem človek ni več povezan z nekim predmetom ali idejo ali bitjem, ampak pripelje um v stanje popolnega miru (v dinamično in ne v pasivno stanje). V tem stanju lahko nastopi preblisk iz duhovne Samosti, razsvetlitev in vpogled, občutek povezanosti in enosti. To je stanje pozitivne pozornosti in zato veliko bolj globoko čutenje barve ali drugih nepojmljivih izkušenj kot jih lahko vzpodbudijo mamila. Nastopi mir, ki prinaša celovitost, dinamičen mir. Ta ne gre mimo zavesti ali samo-nadzora, ampak preobrazi posameznika ter mu prinese razsvetlitev in notranjo gotovost, ki je lahko v veliko praktično pomoč v vsakodnevnem življenju.

Končni cilj joge - zveza z Vzvišenim Duhom - včasih imenujemo samadhi, včasih (kot v Zen Budizmu) satori, in v krščanskem misticizmu “Božanska zavest”. Ne glede na uporabljen izraz, pa to pomeni osvoboditev posameznikovega duha iz ujetništva zemeljske zavesti in vstop v tisto blaženost Enosti, ki je povzeta v naslednjem stavku: “Kapljica rose se prelije v sijoče morje.”

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji