Alma M. Karlin - ponoven razmislek o njenem življenju in delu
Anton Rozman

Za vse tiste, ki se zanimajo za življenje in delo Alme Maksimilijane Karlin, se je14. januarja 2011 odvil pomemben dogodek. Na ta dan je namreč Pokrajinski muzej Celje organiziral okroglo mizo z naslovom “Alma M. Karlin med mitom in resnico”, spremljajoči dogodek ob izidu knjige Kolumbova hči, ki predstavlja nov poskus osvetlitve življenja in dela te edinstvene celjske pisateljice izpod peresa etnologinje Barbare Trnovec.

Ta doslej edinstveni dogodek je lepo povzela novinarka Manca Čujež v treh prispevkih, ki si jih je mogoče ogledati na spletni strani SIOL/KULTURA:

Alma Karlin med mitom in resnico
PRELISTANO: Kolumbova hči, Življenje in delo Alme M. Karlin
Na pot z Almo Karlin

Ob dogodku pa je Pokrajinski muzej Celje pripravil lično predstavitev knjige Kolumbova hči v elektronski obliki, ki jo lahko snamete s klikom na spodnjo sliko.

Kaj dodati k predstavljenem povzetku dogajanja na okrogli mizi, katere osnovni namen je bil, kakor se je zapisalo organizatorjem dogodka:

“Da bi se lahko, kolikor je to mogoče, približali Almi M. Karlin – svetovni popotnici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki, pisateljici in teozofinji –, ji moramo najprej dovoliti, da postane tisto, kar je v resnici bila. Moramo jo demitizirati, moramo jo osvoboditi navlake, ki so ji jo ljudje iz različnih nagibov nadeli skozi čas. Njeni častilci so ji pridali nekaj lažnega blišča, da bi bila videti še bolj izjemna in pomembna. Njeno podobo so izkrivljali tudi tisti, ki so njenim dosežkom oporekali kakršenkoli večji pomen. Z Almo so torej povezani številni konstrukti, utemeljeni na napačnih interpretacijah podatkov, površnosti, izmišljotinah ali klevetah, in vendar so preživeli vse do danes.”

Verjetno predvsem to, da naletimo na težave, ko poskušamo Almino življenje in delo ujeti ter zaradi lastnega miru in zadovoljstva umestiti v določene konvencionalne okvirje, pa najsi gre za njeno nacionalno prepričanje, literarno delo, pustolovsko žilico ali spolno usmerjenost. Tako na vprašanja, ki so si jih kot vodilne teme za okroglo mizo izbrali organizatorji, gotovo ni mogoče podati enoznačnih odgovorov.

Je bila Alma M. Karlin Slovenka ali Nemka?

Po rodu je bila Alma gotovo Slovenka, vendar pa se je že njena mati odločila, da bo zaradi tedanjih družbenih okoliščin v rodnem Celju za njeno družino iz številnih ozirov bolj koristno, če bodo tudi v domačem okolju govorili predvsem nemško. Poleg tega, da je postala zaradi tega nemščina temeljni jezik Alminega izražanja, pa je bila zanjo tudi osnovno orodje, ki ji je kasneje odpiralo pot do objavljanja njenih potopisnih in romanopisnih izdelkov.

Je bila res nominirana za Nobelovo nagrado za literaturo?

Ne, Alma ni bila uradno nominirana za Nobelovo nagrado za književnost, vendar pa si je predvsem njena življenjska sopotnica Thea Schreiber Gammelin prizadevala, da bi z Alminim literarnim delom seznanila tisto strokovno javnost, s katero je zaradi svojih zvez lahko navezala stik. In dokumenti dokazujejo, da je vsaj Selma Lagerlöf prepoznala kakovost Alminega književnega ustvarjanja in zapisala, da bi si Alma za svoje delo zaslužila to visoko priznanje.

Je bila Alma ena največjih popotnic vseh časov?

Prav gotovo, če upoštevamo časovni okvir, v katerem je opravila svoje popotovanje. In prav gotovo je bila dokaj edinstvena pri tem, da se je na svojo življenjsko pustolovščino odpravila brez kakršnekoli finančne podpore.

Je bila res lezbijka, ki je sovražila moške?

Iz Alminih zapisov je mogoče razbrati, da gotovo ni sovražile moške, da pa je enako gotovo imela odpor do surovega izražanja spolnih strasti že zaradi svojega teozofskega svetovnega nazora, po katerem je človek v svojem bistvu duhovno bitje, ki naj bi si prizadevalo izkušati in izražati duhovne razsežnosti ljubezni in preseči potrebe svoje nižje, živalske narave. In če poskušamo v tem smislu razumeti tudi odnos, ki sta ga imeli s Theo Gammelin, potem je ta po vsej verjetnosti presegal to, kar razumemo pod izrazom lezbični odnos.

Kje (vse) se danes nahaja Almina zapuščina in v kolikšni meri je raziskana?

Zdi se, da dobršen del Almine zapuščine še vedno ostaja neraziskan, prikrit, skrit, pa tudi neodkrit in da bo zaradi tega potrebnega še veliko predanega dela tistih posameznic/kov, ki jim njeno življenje in delo predstavljata izziv in navdih za lastno življenjsko pot. Kajti prav gotovo so Almina najbolj veličastna zapuščina biseri njenih značajskih potez: neusahljiva žeja po znanju, truda polna disciplina, večna ljubezen do resnice, pogumno in neomajno uresničevanje izbranega življenjskega poslanstva, spoštljivost in skromnost pri odkrivanju neznanega, ljubeče razumevanje medčloveških odnosov, in še bi lahko naštevali. Prav zaradi tega je izredno pomembno spoznanje, ki se je nekako izkristaliziralo ob zaključku okrogle mize, in sicer, da dela in življenja Alme Maksimilijane Karlin ni mogoče v celoti dojeti brez poznavanja globin njenega svetovnega nazora, teozofije.

Zadnjič obnovljena: marec 2011
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji