Jiddu Krishnamurti
Notranje cvetenje

Brockwood Park School - Razgovor z učenci šole, 10. oktobra 1976.

Krishnamurti: Mislim, da bi bilo dobro, če bi lahko to jutro skupaj razpravljali o vprašanju, ali se je vsakdo izmed nas v tej majhni skupnosti razcvetel, ali raste ali cveti. Ali pa sledimo določeni šabloni in homo zategadelj na koncu svojega življenja spoznali, da nikoli nismo imeli priložnosti, da bi zacveteli iz notranje globine?

Mislim, da se moramo vprašati, ali se sedaj kot učenci Brockwooda razvijamo, ne le, da telesno rastemo oz. smo močnejši, pač pa, ali nas karkoli ovira, blokira ali nam preprečuje rast, cvetenje iz notranje globine. Večina izmed nas skoraj nikoli ne zacveti. V toku našega življenja se zgodi nekaj, kar nas razvrednoti, kar nas naredi otopele; ni globokega notranjega hranjenja. Nemara je to zato, ker svet okoli nas zahteva, da postanemo specialisti - zdravniki, znanstveniki, arheologi, filozofi in tako naprej. To je lahko morda eden izmed razlogov, zakaj ni videti, da bi se močno psihološko razvijali. Mislim, da je to eno izmed vprašanj, o katerem naj bi mi, kot majhna skupnost učiteljev in učencev razpravljali tukaj skupaj: ali nam karkoli preprečuje cvetenje. Ali smo pregloboko pogojeni od svoje družbe, od svojih staršev, od svoje religije, celo od svojega znanja? Ali ti vplivi okolja res preprečujejo oz. blokirajo ali ovirajo ta razcvet? Ste razumeli moje vprašanje? Ga ne razumete?

Poglejte, če sem katolik, je moj um, so moji možgani, je celoten moj psihološki ustroj že pogojen, mar ne? Moji starši mi pravijo, da sem katolik, vsako nedeljo grem v cerkev in tam je maša, vsa njena ‘lepota’, dišave, ljudje, ki gledajo duhovnika in recitirajo ter pojejo z njim - vse to pogojuje um in zategadelj ni nikoli razcveta. Me razumete? Pomikam se naprej po določeni šabloni, po določeni poti, zasledujem določen sistem, in sama ta pot, sam ta sistem, sama ta dejavnost je omejena - in zategadelj nikoli ni cvetenja. Ali se to dogaja tukaj?

Ali smo tako močno pogojeni z različnimi nezgodami in dogodki in s pritiski in nepopustljivost jo staršev, da nam to preprečuje lahkotno in srečno rast? Če je tako, ali nam potem življenje tukaj v Brockwoodu pomaga prelomiti z našimi pogojenost mi? Če ne, v čem je potem smisel tega tukaj? Kaj je smisel Brockwooda, če bomo postali takšni, kot so milijoni in milijoni ljudi, ki niso nikoli občutili ali živeli v tem neizmernem občutenju poglabljanja, razcveta, cvetenja? Razumete moje vprašanje? Ali ga? Prosim, veste to je razgovor; nimam govora.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Notranje cvetenje.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod knjige lahko kupite na naslednji povezavi: Notranje cvetenje.

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji