Lahko si luč samemu sebi
Jiddu Krishnamurti

Izvleček iz Letters to Schools.

Biti zavesten pomeni opazovati dejavnost svojega telesa, načina hoje, načina sedenja, gibanja tvojih rok, je poslušanje besed, ki jih uporabljaš, opazovanje vseh tvojih misli, vseh tvojih čustev, vseh tvojih reakcij. Vključuje zavestnost o nezavednem, z njegovimi tradicijami, instinktivnim znanjem in ogromno žalostjo, ki jo je nakopičilo - ne le osebno žalostjo, ampak žalostjo človeka. Zavedati se moraš vsega tega; vendar pa se tega ne moreš zavedati, če zgolj presojaš, ocenjuješ, govoriš, “To je dobro in to je slabo, to bom obdržal, to pa bom zavrgel,” kar le povzroči, da postane um top, neobčutljiv.

Iz zavestnosti prihaja pozornost. Pozornost valuje iz zavestnosti takrat, ko v tej zavestnosti ni nobene izbire, nobenega osebnega izbiranja, nobenega izkušanja ... ampak zgolj opazovanje. In da bi lahko opazoval, moraš imeti v umu veliko prostora. Um, ki je ujet v ambicijo, pohlep, zavist, iskanje ugodja in samo-izpolnitve, s svojo neizogibno žalostjo, bolečino, obupom, tesnobo - takšen um nima mesta v stanju opazovanja, pozornosti. Poln je svojih lastnih želja, hodi okoli in okoli svojih lastnih omrtvelih reakcij. Ti ne moreš biti pozoren, če tvoj um ni globoko občutljiv, oster, razumen, logičen, bister, zdrav, brez ene same sence nevrotičnosti. Um mora raziskati vsak svoj vogal, ne sme pustiti neodkritega mesta, kajti če obstaja en sam kraj v človekovem umu, ki se ga boji raziskati, iz njega prihaja utvara ...

Le v stanju pozornosti si lahko luč samemu sebi. In potem vsako dejanje v tvojem vsakodnevnem življenju izhaja iz te luči – vsako dejanje – najsi opravljaš svoje delo, kuhaš, se sprehajaš, urejaš obleko ali karkoli že hočeš. Ta celoten proces je meditacija ...

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji