Narava dobrote
Jiddu Krishnamurti

Izvleček iz Letters to Schools.

Dobrota lahko cveti le v svobodi. Ne more vzkaliti v zemlji kakršnegakoli prepričevanja, prisile, in ni posledica poplačila. Ne razodene se, če obstoja kakršnakoli vrsta posnemanja ali konformizma, in seveda ne more obstajati, če je prisoten strah.

Dobrota se kaže v ravnanju, ki temelji na občutljivosti. Dobrota se izraža v delovanju. Gibanje mišljenja ni dobrota. Mišljenje, ki je tako zelo zapleteno, sicer moramo razumeti, toda razumevanje mišljenja prebudi misel za lastno omejenost.

Dobrota nima nasprotja. Večina nas obravnava dobroto kot nasprotje slabega ali zla, zato je bila skozi zgodovino katerekoli kulture dobrota obravnavana kot drugi obraz tistega, kar je surovo. Tako se je človek, zato da bi bil dober, vedno boril proti zlu; toda dobrota ne more nikoli zaživeti, če je prisotna kakršnakoli oblika nasilja ali boja.

Dobrota se kaže v ravnanju in delovanju ter v odnosu. Na splošno naše vsakodnevno ravnanje temelji na podlagi določenih vzorcev - mehaničnih in zato zunanjih - in je skladno z zelo premišljenim vzgibom, ki temelji na nagradi ali kazni. Zato je naše ravnanje, zavedno ali nezavedno, preračunljivo. To ni dobro ravnanje. Ko človek to spozna, ne le intelektualno ali s sestavljanjem besed, potem se iz te popolne negacije razvije resnično ravnanje.

Dobro ravnanje je v bistvu odsotnost jaza, mene. Kaže se v prijaznosti, v obziru do drugih, v popuščanju brez izgube integritete. Tako postane ravnanje izjemno pomembno. Ni neka slučajna zadeva, za katero se ne bi dosti menili, ali pa igrača za sofisticiran um. Prihaja iz globine vašega bivanja in je del vašega vsakodnevnega obstoja.

Dobrota se kaže v delovanju. Razlikovati moramo med delovanjem in ravnanjem. Verjetno sta ista stvar, vendar pa ju moramo zaradi jasnosti ločiti in preiskati. Pravilno delovanje je ena izmed najtežjih stvari. Je zelo zapleteno in ga je potrebno zelo skrbno preiskati, brez nepotrpežljivosti ali prehitrega sklepanja.

V našem vsakodnevnem življenju je delovanje kontinuirano gibanje iz preteklosti, ki ga občasno prekine nov niz zaključkov; ti zaključki nato postanejo preteklost in temu ustrezno delujejo. Človek deluje v skladu z vnaprej zasnovanimi predstavami ali ideali, tako da vedno deluje iz zbranega znanja, ki je preteklost, ali pa iz idealizirane prihodnosti, utopije.

Mi sprejemamo tako delovanje kot normalno. Ali je? Preverjamo ga potem, ko se je že odvilo, ali pa preden ga opravimo, vendar pa to preverjanje temelji na predhodnih zaključkih ali na bodoči nagradi ali kazni. Če naredim to - bom dobil to, in tako naprej. Tako mi preverjamo celotno našo predstavo o delovanju.

Delovanje se odvije potem, ko smo zbrali znanje ali izkušnje; ali pa delujemo in se učimo iz tega delovanja, prijetnega ali neprijetnega, in to učenje zopet postane zbir znanja. Tako obe delovanji temeljita na znanju; nista različni. Znanje je vedno preteklost in zato so naša dejanja vedno mehanična.

Ali obstoja delovanje, ki ni mehanično, ki se ne ponavlja, ki ni rutinsko in zato brez obžalovanja?

Za nas je zelo pomembno, da to razumemo, kajti kjer obstaja svoboda in cvetenje dobrote, delovanje nikoli ne more biti mehanično.

Pisanje je mehanično, učenje jezika, vožnja avtomobila je mehanična; pridobivanje kakršnegakoli tehničnega znanja in delovanje v skladu s tem znanjem je mehanično. Poleg tega lahko v tem mehaničnem delovanju nastane prelom, v katerem se oblikuje nov zaključek, ki spet postane mehaničen.

Človek mora imeti stalno na umu, da je svoboda bistvena za lepoto dobrote. Ne-mehanično delovanje obstaja, vendar pa ga morate odkriti. O njem vam ni mogoče govoriti, ne morete se o njem podučiti, ne morete se ga naučiti iz primerov, kajti tedaj postane posnemanje in konformizem. Takrat popolnoma izgubite svobodo in takrat ni dobrote.

Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 2nd quarter 1993. Izvleček iz Letters to Schools, Copyright 1981, Krishnamurti Foundation, Greenways Road 64-65, Madras, India

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji