Resnica je dežela brez poti
Jiddu Krishnamurti

Razpustitev Reda Zvezde

Red Zvezde je bil ustanovljen leta 1911, da bi napovedal prihod Učitelja Sveta. Krishnamurti je bil postavljen za Voditelja Reda. 2. avgusta 1929 je na otvoritvenem dnevu letnega Kampa v Ommenu na Nizozemskem Krishnamurti razpustil Red pred 3000 člani. Spodaj je celotno besedilo govora, ki ga je imel ob tej priložnosti.

Danes bomo razpravljali o razpustitvi Reda Zvezde. Mnogi bodo veseli, drugi žalostni. Vendar pa ne gre niti za vprašanje veselja niti žalosti, kajti gre, kakor bom pojasnil, za neizogibno stvar. Morda se spomnite zgodbe o tem, kako sta hudič in njegov prijatelj hodila po cesti in pred sabo zagledala človeka, ki se je sklonil, nekaj pobral s tal, pogledal in spravil v žep. Prijatelj je rekel hudiču, “Kaj misliš, da je pobral?” “Košček Resnice,” je rekel hudič. “To pa je zelo slabo zate,” je rekel njegov prijatelj. “Oh, sploh ne,” je odgovoril hudič, “nagovoril ga bom, da jo bo organiziral.” Jaz menim, da je Resnica dežela brez poti in da se ji ne moremo približati po nobeni poti, z nobeno religijo, z nobeno sekto. To je moj zorni kot, in temu sem popolnoma in brezpogojno zvest.

Resnice ni mogoče organizirati, ker je brezmejna, ne-pogojena, nedostopna po katerikoli poti; niti ne bi smeli oblikovati nobene organizacije, ki bi vodila ali silila ljudi na neko posebno pot. Če najprej razumete to, potem boste videli, kako nemogoče je, da bi organizirali neko verovanje. Verovanje je čisto individualna stvar in vi ga ne morete in ne smete organizirati. Če to naredite, postane mrtvo, kristalizirano; postane vera, sekta, religija, ki naj bi jo vsilili drugim. To je tisto, kar poskuša narediti vsak na tem svetu. Resnica je zožena in narejena za igračo tistim, ki so šibki, tistim, ki so le trenutno nezadovoljni. Resnice ni mogoče privesti navzdol, ampak se mora posameznik potruditi, da se povzpne k njej. Vi ne morete gorskega vrha prenesti v dolino. Če naj bi dosegli vrh gore, morate skozi dolino, se vzpeti po strminah, brez strahu pred nevarnimi prepadi.

To je torej z mojega zornega kota prvi razlog, zakaj je potrebno razpustiti Red Zvezde. Navkljub temu boste verjetno oblikovali druge Redove, še naprej pripadali drugim organizacijam, ki iščejo Resnico. Jaz ne želim pripadati nobeni organizaciji duhovne vrste, prosim razumite to. Jaz bi na primer uporabil vsako organizacijo, ki bi me pripeljala v London; to je povsem drugačna vrsta organizacije, zgolj mehanična, kot pošta ali telegraf. Jaz bi za potovanje uporabil avto ali parnik; to so zgolj fizični mehanizmi, ki nimajo nič skupnega z duhovnostjo. Torej menim, da človeka ne more voditi do duhovnosti nobena organizacija.

Če ustvarimo neko organizacijo s tem namenom, potem postane bergla, slabost, vez in mora nujno pohabiti posameznika in mu preprečiti rast, vzpostaviti svojo edinstvenost, ki počiva v njegovem lastnem odkrivanju tiste popolne, ne-pogojene Resnice. To je torej drugi razlog zakaj sem se odločil, ker sem pač Voditelj Reda, da ga razpustim. Nihče me ni nagovoril k tej odločitvi. To ni nikakršno veličastno opravilo, kajti jaz si ne želim privržencev, in to mislim resno. V trenutku, ko začnete nekomu slediti, nehate slediti Resnici.

Ne zanima me, ali ste pozorni na to, kaj govorim ali ne. Jaz želim opraviti določeno stvar v svetu in jo bom tudi opravil, z neomajno osredotočenostjo. Zanima me le ena bistvena stvar: osvoboditi človeka. Osvoboditi ga želim vseh kletk, vseh strahov, ne pa ustanavljati religije, nove sekte, niti ne snovati nove teorije in nove filozofije. Seveda me boste vprašali, zakaj potem hodim po svetu in govorim. Povedal vam bom, zakaj to počnem: ne zato, ker bi si želel, da bi mi sledili, ne zato, ker bi si želel imeti skupino posebnih učencev. (Kako zelo si ljudje želijo biti drugačni od soljudi, ne glede na to, kako smešne, absurdne in banalne so lahko njihove drugačnosti! Jaz ne želim spodbujati te absurdnosti.) Jaz nimam nobenih učencev, nobenih apostolov, ne na zemlji ne v kraljestvu duhovnosti.

Niti me ne privlači čar denarja ne želja po udobnem življenju. Če bi želel živeti udobno življenje, ne bi prišel v Kamp ali živel v vlažni deželi! Govorim odkrito, ker bi to rad uredil enkrat za vselej. Ne želim leto za letom ponavljati teh otročjih razprav.

Časopisni poročevalec, ki me je intervjuval, je menil, da je razpustitev organizacije, ki ima tisoče in tisoče članov, veličastno dejanje. Zanj je to veliko dejanje, in nato je vprašal: “Kaj boste počeli potem? Kako boste živeli? Ne boste več imeli privržencev, ljudje vas ne bodo več poslušali.” Če bo le pet ljudi, ki mi bodo prisluhnili, ki bodo živeli, ki bodo usmerili svoje obraze proti večnosti, bo to dovolj. Kakšen smisel je imeti tisoče takšnih, ki ne razumejo, ki so popolnoma balzamirani s predsodki, ki nočejo novega, ki pa bi takoj prevedli novo tako, da bi se prilagodilo njihovim lastnim sterilnim, postanim jazom? Če govorim trdo, me prosim ne razumite narobe, to ni zaradi pomanjkanja sočutja. Če greste h kirurgu na operacijo, ali ni z njegove strani prijazno, da vas operira, pa čeprav vam to povzroči bolečino? Zato, če zaradi podobnih razlogov govorim naravnost, to ni zaradi pomanjkanja resnične ljubezni - nasprotno.

Kot sem rekel, imam le en namen: osvoboditi človeka, ga potiskati proti svobodi, mu pomagati, da se bo osvobodil vseh svojih omejitev, kajti le to mu bo podarilo večno srečo, mu podarilo ne-pogojeno uresničitev jaza.

Ker sem svoboden, ne-pogojen, celosten - ne delna, ne relativna, ampak celostna Resnica, ki je večna - si želim takšnih, ki me skušajo razumeti, da želim biti svoboden; ne pa mi slediti, narediti iz mene kletko, ki bo postala religija, sekta. Bolje bi bilo, ko bi se osvobodili vseh strahov – strahu pred religijo, strahu pred osvoboditvijo, strahu pred duhovnostjo, strahu pred ljubeznijo, strahu pred smrtjo, strahu pred samim življenjem. Tako kot nek umetnik slika sliko zato, ker ima veselje do slikanja, ker je to njegov način samo-izražanja, njegovega veličastja, njegovega blagostanja, zato to počnem jaz, ne pa zato, ker bi nekaj hotel od kogarkoli. Vi ste navajeni na avtoriteto ali na ozračje avtoritete, ki vas bo, po vašem mnenju, vodilo do duhovnosti. Vi mislite in upate, da vas lahko nekdo drug, s svojimi izjemnimi močmi - čudežem - prenese v to kraljestvo večne svobode, ki je Sreča. Vaš celoten pogled na življenje temelji na tej avtoriteti.

Vi me že tri leta poslušate, ne da bi prišlo do kakršnekoli spremembe, razen pri redkih. Analizirajte to, kar pravim, bodite kritični, da bi lahko razumeli v popolnosti, temeljito. Ko iščete neko avtoriteto, da bi vas vodila do duhovnosti, vas to samodejno prisili v oblikovanje organizacije okoli te avtoritete. S samim oblikovanjem organizacije, ki bo po vašem mnenju pomagala tej avtoriteti, da vas povede do duhovnosti, se znajdete v kletki.

Govorim odkrito, prosim ne pozabite na to, ne iz grobosti, ne iz krutosti, ne iz navdušenja nad mojim namenom, ampak zato, ker hočem, da bi razumeli, kaj govorim. To je razlog, zakaj ste tukaj. Šlo bi za izgubo časa, če ne bi jasno, odločno pojasnil mojega zornega kota. Osemnajst let ste se pripravljali na ta dogodek, na prihod Učitelja Sveta. Osemnajst let ste organizirali, iskali nekoga, ki bo ponudil novo veselje vašim srcem in umom, ki bo preobrazil vaše celotno življenje, ki vam bo podaril novo razumevanje, nekoga, ki vas bo dvignil na novo raven življenja, ki vam bo podaril novo spodbudo, ki vas bo osvobodil - pa poglejte, kaj se sedaj dogaja! Pomislite, razmislite sami in odkrijte, na kakšen način vas je to verovanje naredilo drugačne - ne v površinskem smislu nošenja značke, kar je banalno, absurdno. Na kakšen način je takšno verovanje pometlo z vsemi nebistvenimi stvarmi v življenju? To je edini pravi način presoje: na kakšen način ste svobodnejši, večji, bolj nevarni za vsako družbo, ki temelji na lažnem in nebistvenem? Na kakšen način so člani te organizacije Zvezde postali drugačni? Kot rečeno, osemnajst let ste se pripravljali name. Ne briga me, ali verjamete, da sem Učitelj Sveta ali ne. To je kaj malo pomembno. Ker pripadate organizaciji Reda Zvezde, ste vložili svoje sočutje, svojo energijo, svoje prepričanje, da je Krishnamurti Učitelj Sveta - delno ali v celoti: v celoti tisti, ki dejansko iščejo, le delno tisti, ki so zadovoljni s svojimi lastnimi pol-resnicami.

Vi ste se pripravljali osemnajst let, pa poglejte koliko težav je na poti vašega razumevanja, koliko zapletov, koliko banalnih stvari. Vaši predsodki, vaši strahovi, vaše avtoritete, vaše nove in stare cerkve - vse to je po mojem mnenju ovira na poti do razumevanja. Ne morem biti bolj jasen. Ne želim, da bi se strinjali z mano, ne želim, da bi mi sledili, želim, da bi razumeli, kaj pravim. To razumevanje je nujno, ker vas vaše verovanje ni preobrazilo, ampak zgolj zapletlo, in ker se niste pripravljeni soočiti s stvarmi takšnimi kot so. Vi hočete imeti svoje lastne bogove - nove bogove namesto starih, nove religije namesto starih, nove oblike namesto starih - vse enako ničvredne, vse ovire, vse omejitve, vse bergle. Na mestu starih duhovnih znamenitosti imate nove duhovne znamenitosti, na mestu starih čaščenj imate nova čaščenja. Vaša duhovnost je odvisna od nekoga drugega, vaša sreča od nekoga drugega, vaše razsvetljenje od nekoga drugega; in čeprav ste se name pripravljali osemnajst let, pa sedaj, ko pravim, da so vse te stvari nepotrebne, ko pravim, da jih odložite in iščite v sebi razsvetlitev, veličastje, očiščenje in nepokvarljivost jaza, tega nihče od vas noče narediti. Morda nekateri, vendar pa je takšnih zelo, zelo malo. Zakaj naj bi potem imeli organizacijo?

Zakaj naj bi imel lažne, hinavske ljudi, ki bi mi sledili, za utelešenje Resnice? Prosim, ne pozabite, da ne govorim grobo in neprijazno, ampak prišli smo v situacijo, ko se morate soočiti s stvarmi takšnimi kot so. Lani sem rekel, da ne bom sprejemal kompromisov. Tedaj so me le redki poslušali. Letos pa sem popolnoma jasen. Ne vem, koliko tisoč ljudi po svetu - članov Reda - se je name pripravljalo osemnajst let, sedaj pa nočejo brezpogojno, celovito, poslušati, kar govorim.

Kakor sem rekel, moj namen je narediti ljudi ne-pogojeno svobodne, kajti menim, da je edina duhovnost nepokvarljivost jaza, ki je večen, je skladnost med razumom in ljubeznijo. To je absolutna, ne-pogojena Resnica, ki je Življenje samo. Zato želim osvoboditi človeka, da bi se radostil kot ptica na jasnem nebu, neobremenjen, neodvisen, ekstatičen v tej svobodi. In jaz, na katerega ste se pripravljali osemnajst let, sedaj pravim, da se morate osvoboditi vseh teh stvari, osvoboditi vseh vaših zapletov, vaših zapletenosti. Kajti to je tisto, kar potrebujete, ne pa organizacijo, ki temelji na duhovnem verovanju. Zakaj naj bi imeli organizacijo za pet ali deset ljudi, ki razumejo, ki se borijo, ki so odložili vse banalne stvari? Slabotnim ljudem pa ne bo pomagala odkriti Resnice nobena organizacija, kajti Resnica je v vsakem; ni daleč, ni blizu; je večno tu.

Organizacije vas ne morejo osvoboditi. Nihče izven vas, vas ne more osvoboditi; osvoboditi vas ne more niti organizirano čaščenje niti vaše žrtvovanje za stvar; osvoboditi vas ne more niti oblikovanje organizacije niti vaše predajanje delu. Za pisanje pisem uporabljate pisalni stroj, vendar pa ga ne postavite na oltar in častite. Toda to je tisto, kar dejansko počnete, ko postanejo organizacije vaša glavna skrb.

“Koliko članov ima?” To je prvo vprašanje, ki mi ga postavijo vsi časnikarji. “Koliko privržencev imate? Po njihovem številu bomo presojali, ali je to, kar govorite, resnično ali lažno.” Jaz ne vem, koliko jih je. To me ne briga. Če bi obstajal le en sam človek, ki se je osvobodil, bi bilo to dovolj.

Še enkrat, vi menite, da imajo le določeni ljudje ključ do Kraljestva Sreče. Nihče ga nima. Nihče nima pooblastila, da bi hranil ta ključ. Ta ključ je v vašem lastnem jazu in v razvoju in očiščenju, in le v nepokvarljivosti tega jaza se nahaja Kraljestvo Večnosti.

Videli boste, kako absurden je ves ustroj, ki ste ga izgradili v iskanju zunanje pomoči, odvisnosti od drugih zaradi vašega udobja, zaradi vaše sreče, zaradi vaše moči. Vse to lahko najdete le znotraj vas samih.

Navadili ste se na to, da vam pripovedujejo, kako daleč ste napredovali, kakšen je vaš duhovni položaj. Kako otročje! Kdo drug kot le vi sami vam lahko pove, ali ste znotraj lepi ali grdi? Kdo drug kot le vi sami vam lahko pove, ali ste nepokvarljivi? Niste resni pri teh stvareh.

Toda tisti, ki si res želijo razumeti, ki skušajo poiskati to, kar je večno, brez začetka in brez konca, bodo hodili skupaj z večjo silovitostjo, bodo nevarnost za vse, kar je nebistveno, za nerealnosti, za sence. In oni se bodo združili, postali bodo plamen, zato ker razumejo. Takšno telo moramo ustvariti, in to je moj namen. Kajti v takšnem resničnem prijateljstvu - kakršnega se zdi, da ne poznate - bo obstajalo dejansko sodelovanje s strani vsakega. In to ne zaradi avtoritete, ne zaradi odrešitve, ne zaradi pripadnosti stvari, ampak zato, ker resnično razumete in ste zato sposobni živeti v večnosti. To je večja stvar kot vse ugodje, kot vse žrtvovanje.

Torej, to so nekateri od razlogov, zakaj sem po dvoletnem skrbnem premisleku sprejel to odločitev. Ne gre za trenuten vzgib. Nihče me ni v to nagovoril - v takšne stvari me ni mogoče nagovoriti. Dve leti sem razmišljal o tem, počasi, skrbno, potrpežljivo, in se odločil, da razpustim Red, katerega Voditelj slučajno sem. Vi lahko oblikujete druge organizacije in čakate na nekoga drugega. To se me ne tiče, niti ne ustvarjanje novih kletk, novih okraskov za te kletke. Moja edina skrb je, spodbuditi ljudi, da bi postali popolnoma, ne-pogojeno svobodni.

© Krishnamurti Foundation of America
Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji