Cenjenje
L. B.

Theosophia, Marec-april 1953.

V filozofijah stare Grčije odkrivamo, da so bili njih glavni cilji iskanje “Dobrega, Lepega in Resničnega”; v krščanstvu, kakor tudi v buddhizmu, pa sta temeljna Ljubezen in Bratstvo. Naša pojmovanja, ki jih imamo o teh besedah, se pri vsakem od nas razlikujejo, tako da jih nikakor ni enostavno opredeliti na način, ki bi potešil našo praktično željo po njih splošni uporabnosti.

Vendar pa, če jih obravnavamo s stališča našega cenjenja vsake od njih v določenih okoliščinah, je mogoče brez nepotrebne napetosti ali bojev ne le doseči razsvetlitev, ampak tudi njihovo praktično uporabnost v naših življenjih. Na primer: ali ni Dobro tisto, kar je koristno? Mi lahko cenimo vsako stvar, ki teži k temu, da bi dosegla koristne rezultate v vsaki in vseh smereh - kozmično ali lokalno. Na podoben način lahko cenimo skladne ureditve in prizore, ki prebudijo našo estetsko dovzetnost. Kaj je Resnično? Ali ni to vsaka stvar, ki temelji na in ki v določeni meri objavlja temeljne zakone? Zato je Resnica v vsaki stvari v skladu z njeno naravo in pogoji, v kateri jo najdemo, kajti vsako objavljanje, objektivno ali subjektivno, mora biti nujno reakcija, ali sestav reakcij, ki je pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah neizogibna.

Predstave, ki jih imamo o Ljubezni so medle in pogoste iracionalne, in bolj pogosto kot ne so izrazi naših želja in pričakovanj; le redko so žarčenje brezosebne dobrote. Vendar pa je povsem mogoče imeti takšno cenjenje tega, kar je za našo lastno naravo skladno in prijetno in kar izzove izliv subtilne energije, ki po naravi ni želja, ampak spontano žarčenje radosti in sreče.

Bratstvo je v svojem bistvu abstrakcija; toda, ko ga pritegnemo na zemljo, je Zlato Pravilo v vsakdanjem življenju. “Bratstvo pomeni pomagati in deliti,” so pred mnogimi leti učili otroke v Point Lomi. In ti tega niso le razumeli, ampak nato tudi prakticirali, ne kot zapoved, ampak kot uresničeno Resnico.

Gornja analiza namiguje, da si lahko pridobimo jasnejše razumevanje problemov, če na njih pogledamo z zornega kota našega cenjenja na splošen in praktičen način, kot pa če jih obravnavamo kot abstrakcije ali si domišljamo, da so tako zapleteni, da bomo zagotovo zgrešili ali spregledali bistvo. To se nanaša na okoliščine vsakodnevnega življenja in poslov, kajti navkljub našim strahovom in težavam lahko odkrijemo, da se krize dogajajo izredno redko na način, na kakršnega predpostavljamo, da se bodo; tako se lahko, ko v določenem trenutku ne moremo narediti nič, umaknemo iz naših nižjih jazov in s tem umikom sprostimo kanale za kakršno koli potrebno delovanje, ki ga moramo opraviti mi sami, ali pa za pomoč, ki jo potrebujemo.

Ta umik iz zmede in negotovosti bo sprožil držo “pazljivega čakanja” v bolj ali manj brezosebni drži uma, ko je povsem verjetno, da bo imel notranji “Opazovalec” širše razumevanje, ki ga bo posredoval nižjemu umu, v tolikšni meri kot to dovoljujeta kultura in zmožnost na sedanji stopnji evolucije.

Drža cenjenja je korak onstran tiste razumevanja, kajti vključuje vrednosti, ki so vključujoče in niso omejene na pogoje in okoliščine. Ko um razmišlja o razlogih za naše cenjenje, odpira pot Idejam, ki so bolj ali manj prevodi določenih faz Realnosti. In čeprav je pri tem v veliki meri popačen zaradi predhodnih drž, znanja in izkušenj, pa bo vseeno rezultat takšnih razmišljanj, če bomo ohranili občutek cenjenja, koristen in bo vodil do širitve Zavesti.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji