Charles Webster Leadbeater
Astralna raven

Vsebina:

Predgovor

Uvod

Prizorišče

Prebivalci

Pojavi

Zaključek

Predgovor

Ob tem, ko pošiljamo v svet to drobno knjižico, je potrebno povedati nekaj besed. To je peti v nizu Priročnikov, zasnovanih zato, da bi se odzvali na javno povpraševanje po preprosti predstavitvi teozofskih učenj. Nekateri so se pritoževali, da je naša literatura za običajnega bralca težko umljiva, preveč tehnična in predraga, zato upamo, da bo ta niz Priročnikov uspel ljudem priskrbeti to, kar dejansko potrebujejo. Teozofija ni samo za učene; je za vse. Morda bo med tistimi, ki bodo v teh drobnih knjižicah pridobili svoj prvi bežen vpogled v teozofska učenja, nekaj takih, ki jih bodo ti Priročniki vodili v globlje prodiranje v njih filozofijo, znanost ter religijo in da se bodo težje umljivih problemov lotili z vnemo študenta in gorečnostjo novinca. Ti Priročniki niso napisani za vztrajne študente, ki se ne ustrašijo začetnih težav; napisani so za zaposlene moške in ženske v vsakdanjem svetu, ki si želijo razjasniti nekatere od velikih resnic, ki omogočajo lažje prenašanje življenja in lažje soočanje s smrtjo. Ker so jih napisali služabniki Mojstrov, ki so Starejši Bratje naše rase, nimajo drugega cilja kot služiti našim soljudem.

Uvod

Človek hodi celo svoje življenje ob nekem nevidnem, a širnem in nastanjenem svetu, ki pa se ga večinoma ne zaveda. Ta drugi svet se mu v snu ali transu, ko njegova fizična čutila začasno ne delujejo, do neke mere odpre, tako da včasih iz teh stanj prenese bolj ali manj medle spomine na to, kar je tam videl in slišal. Ko človek pri spremembi, ki jo imenujemo smrt, povsem zapusti svoje fizično telo, preide v ta nevidni svet, v katerem nato preživi več stoletij, ki razmejujejo obdobja med njegovimi inkarnacijami v ta obstoj, ki ga poznamo.

Večji del tega dolgega obdobja preživi v nebeškemu svetu, kateremu bo posvečen šesti priročnik. To, kar bomo obravnavali sedaj, pa je nižji del tega nevidnega sveta, stanje, v katerega človek preide takoj po smrti - Hades ali podzemni svet Grkov, krščanske vice ali vmesno stanje, ki so ga srednjeveški alkimisti poimenovali astralna raven.

Namen tega priročnika je zbrati in urediti podatke o tem zanimivem področju, ki so razpršeni po teozofski literaturi in jih tudi nekoliko dopolniti v primerih, ko smo spoznali nekatera nova dejstva. Vedeti moramo, da je vsako takšno dopolnilo rezultat raziskovanja le nekaj raziskovalcev in ga zato ne smemo na noben način imeti za avtoritativno, ampak ga moramo ocenjevati zgolj glede na njegovo vrednost.

Po drugi strani pa smo naredili vse, da zagotovimo njih natančnost, tako da nismo sprejeli nobenega novega ali starega dejstva, če ga nista potrdila vsaj dva izurjena raziskovalca in so ga kot točnega potrdili tudi starejši študentje, katerih poznavanje teh stvari je vsekakor veliko večje od našega. Zato upamo, da bo to poročilo o astralni ravni, čeprav ga ne moremo imeti za popolnega, vseeno do neke mere zanesljivo.

[Tako sem zapisal pred kakšnimi štiridesetimi leti v prvi izdaji te knjige; sedaj lahko dodam, da je vsakodnevna izkušnja med vsem tem časom samo potrdila točnost raziskav zadnjega stoletja. Precej tega, kar je bilo tedaj še nenavadno in novo, je sedaj postalo znano preko nenehnega in globokega spoznavanja, tako da je bila zbrana množica dodatnih dokazov; zato je mogoče potrebno tu pa tam dodati nekaj besed, vendar pa spremeniti ni potrebno praktično nič.]

Prvo vprašanje, ki ga moramo razjasniti pri opisovanju astralne ravni, je njena absolutna realnost. Seveda, ko uporabljam to besedo, ne govorim z metafizičnega stališča, s katerega je vse, razen Edinega Nemanifestiranega, nerealno, ker ni trajno. Besedo uporabljam v njenem splošnem, vsakdanjem smislu in pri tem mislim, da so predmeti in stanovalci astralne ravni realni na povsem isti način kot so to naša lastna telesa, naše pohištvo, naše hiše ali spomeniki - tako realni kot Charing Cross, če omenim slikovito opombo iz nekega zgodnjega teozofskega dela. Da niso nič bolj trajni od predmetov na fizični ravni, pa vendar so, dokler trajajo, z našega zornega kota realnosti - realnosti, ki jih ne moremo zanemariti zaradi tega, ker se večina človeštva njihovega obstoja še ne zaveda, ali pa se ga zaveda nejasno.

Zavedam se, kako težko nek povprečni um dojame realnost tega, kar ne moremo videti z našimi fizičnimi očmi. Težko dojamemo, kako nepopoln je naš vid - težko razumemo, da neprestano živimo v širnem svetu, od katerega vidimo le majhen del. Pa vendar nam znanost z gotovim glasom pravi, da je temu tako, saj nam opisuje cele svetove drobnega življenja, o katerega obstoju ne bi vedeli ničesar, če bi se zanašali na naša čutila. Niti niso bitja iz teh svetov nepomembna, zato ker so neznatna, saj je od poznavanja življenja nekaterih mikrobov odvisna naša sposobnost, da ohranimo zdravje in v mnogih primerih celo življenje.

Naša čutila so omejena tudi v neki drugi smeri. Ne moremo videti niti zraka, ki nas obdaja. Naša čutila nam ne morejo nakazati njegovega obstoja kot le takrat, ko je v gibanju in ko ga zazna čut tipa. Vseeno pa je v njem nakopičena sila, ki lahko potopi naše najmogočnejše ladje in poruši naše najtrdnejše hiše. Jasno je, da so povsod okoli nas sile, ki se izmikajo našim skromnim in nepopolnim čutom, zato moramo očitno paziti, da ne naredimo usodne napake, da je tisto, kar vidimo, tudi vse, kar lahko vidimo.

Zaprti smo tako-rekoč v nekem stolpu, naša čutila pa so majhna okna, ki so obrnjena v določene smeri. V mnoge druge smeri so povsem zaprta, vendar pa nam jasnovidnost ali astralni vid odpre eno ali dve dodatni okni na višjem nivoju in nam tako razširi obzorje, razprostre pred nami novi in širši svet, ki pa je še vedno del starega sveta, le da to prej nismo vedeli.

Nihče ne more doseči jasne predstave o učenjih Religije-Modrosti, dokler ni dosegel vsaj intelektualne predstave o dejstvu, da v našem sončnem sistemu obstojajo popolnoma določne ravni, vsaka s svojo lastno materijo različne stopnje gostote, in da lahko nekatere od teh ravni obiščejo in opazujejo ljudje, ki so se usposobili za to delo, povsem enako kot lahko obiščemo in opazujemo neko tujo deželo. S primerjanjem opažanj tistih, ki stalno delujejo na teh ravneh, lahko pridobimo dokaz o njihovem obstoju in naravi, ki je vsaj tako zadovoljiv kot dokaz o obstoju Grenlandije ali Spitzbergov.

Še več, tako kot si lahko vsak človek, če ima sredstva in če si vzame čas, sam ogleda Grenlandijo ali Spitzberge, tako si lahko vsak, ki si vzame čas in se za to usposobi s primernim življenjem, po določenem času sam ogleda te ravni.

Nazivi, ki jih običajno dajemo tem ravnem z ozirom na njih materialnost, ki se dviga iz bolj goste do bolj redke, so fizična, astralna, mentalna, buddhična in nirvanična raven. Nad zadnjo se vzpenjata še dve, ki pa sta tako zelo nad našo sedanjo močjo pojmovanja, da ju pri naši obravnavi lahko izpustimo. Vedeti moramo, da se materija vsake od teh ravni razlikuje od materije ravni pod njo na enak način, čeprav v veliko večjem obsegu, kakor se para razlikuje od trdne snovi. Dejansko so stanja materije, ki jih imenujemo trdno, tekoče in plinasto, samo tri nižje pod-ravni materije, ki pripada fizični ravni.

Astralno področje, ki ga bom poskušal opisati, je druga od teh velikih ravni narave - naslednja nad (ali znotraj) fizičnim svetom, ki ga poznamo. Pogosto jo imenujemo tudi kraljestvo utvar - ne zaradi tega, ker bi bila sama po sebi bolj utvarna od fizičnega sveta, ampak zaradi izjemne nezanesljivosti vtisov, ki jih iz nje prinese neizurjeni videc. To lahko pripišemo predvsem dvema pomembnima značilnostma astralnega sveta - prvič, da imajo mnogi njeni stanovalci čudežno moč spreminjanja svoje oblike s hitrostjo amebe in da lahko praktično neomejeno omrežijo tiste, s katerimi se želijo poigrati. In drugič, da je na tej ravni vid precej drugačen in veliko širši od fizičnega vida.

Nek predmet vidimo nekako naenkrat z vseh strani, notranjost trdne snovi pa je prav tako odprta pogledu kot zunanjost, zato je očitno, da neizkušeni obiskovalec v tem novem svetu naleti na precejšnjo težavo, kako naj razume to, kar dejansko vidi, še bolj pa, kako naj svojo vizijo prevede v pomanjkljiv jezik običajnega govora.

Dober primer za napako, ki se pogosto rada pojavi, je preobrat številk, ki jih videc prečita v astralni svetlobi, tako da je sposoben 139 spremeniti v 931 in tako naprej. V primeru študenta okultizma, ki ga je izuril sposoben Mojster, takšna napaka ni mogoča, razen v primeru velikega hitenja ali neskrbnosti, kajti takšen učenec mora skozi dolg in raznovrsten tečaj napotkov o umetnosti natančnega opazovanja. Mojster, ali morda bolj napredni učenec, postavlja predenj vedno znova in znova vse mogoče oblike utvare in ga sprašuje: “Kaj vidiš?” Vsaka napaka pri odgovoru se nato popravi in razloži razloge zanjo, dokler novinec postopoma ne pridobi gotovosti in zaupanja v svoje delo s pojavi na astralni ravni, ki daleč presegajo vse, kar je mogoče v fizičnem življenju.

Vendar pa se mora naučiti poleg pravilnega gledanja tudi natančno prevajati z ene ravni na drugo spomin na to, kar je videl. Pri tem mu je v pomoč usposabljanje za neprekinjen prenos zavesti iz fizične na astralno ali devachansko raven in nazaj, kajti, dokler tega ne zmore, vedno obstaja možnost, da se bo njegov spomin med intervali, ki razmejujejo obdobja zavesti na različnih ravneh, delno izgubil ali izkrivil. Ko učenec popolnoma osvoji moč prenosa zavesti, so mu na voljo vse astralne sposobnosti, ne le v snu ali transu, ampak tudi v stanju popolne budnosti v običajnem fizičnem življenju.

Nekateri Teozofi so imeli navado s prezirom govoriti o astralni ravni in so jo imeli za popolnoma nevredno pozornosti, vendar pa se mi zdi takšen pogled napačen. Prav gotovo je to, po čemer moramo težiti, življenje duha, in da bi bilo za vsakega študenta zelo škodljivo, če bi zanemaril ta višji razvoj in se zadovoljil z doseganjem astralne zavesti.

Obstojali so ljudje, katerim je karma omogočila, da so najprej razvili višje mentalne sposobnosti - da so nekako preskočili astralno raven, vendar pa to ni običajna metoda, ki jo pri svojih učencih uporabljajo Mojstri Modrosti. Kjer je kaj takega mogoče, to brez dvoma prihrani težave, vendar pa večini ljudi takšne skoke preprečujejo napake in neumnosti, ki so jih storili v preteklosti. Zato je vse, kar lahko upamo to, da svojo pot prehodimo počasi, korak za korakom. In zato, ker ta astralna raven leži takoj nad našim svetom goste snovi, se na njej običajno odvijajo naše najbolj zgodnje nad-fizične izkušnje.

Zato je zelo zanimiva za tiste med nami, ki so v tem študiju začetniki; in jasno razumevanje njenih skrivnosti je lahko pogosto za nas nadvse pomembno, ker nam omogoča, ne le, da razumemo številne pojave pri seansah, v hišah strahov, itd, ki si jih sicer ne bi znali razložiti, ampak pa tudi to, da znamo varovati sebe in druge pred možnimi nevarnostmi.

Prvi vstop na to pomembno področje se ljudem dogodi na različne načine. Nekateri postanejo samo enkrat v celem življenju zaradi nekega nenavadnega vpliva dovolj občutljivi, da prepoznajo prisotnost enega od njegovih stanovalcev, vendar pa mislijo, zato ker se izkušnja ne ponovi, da so bili ob tej priložnosti žrtev haluncinacije. Drugi postajajo vse bolj občutljivi in vidijo ter slišijo stvari, za katere so tisti okoli njih slepi in gluhi. Drugi spet - in morda je to najbolj običajna izkušnja od vseh - začenjajo zbirati zmeraj bolj jasne vtise, ki so jih videli ali slišali na tej drugi ravni v snu.

Razumeti moramo, da je moč objektivnega zaznavanja na teh ravneh nedvomno latentna v vsakem človeku, vendar pa je za večino popolno delovanje zavesti z višjimi nosilci stvar dolge in počasne evolucije. Vendar pa je pa je v zvezi z astralnim telesom stvar nekoliko drugačna, kajti astralno telo kultiviranih ljudi, ki pripadajo naprednim rasam sveta, je že tako razvito, da se je zavest že sposobna odzivati na vse vibracije, ki prihajajo k njej preko astralne materije, ter uporabljati astralno telo kot nosilec ali instrument.

V času, ko fizično telo spi, smo povečini budni na astralni ravni, pa vendar smo na splošno le malo budni za to raven in se posledično tega le slabo, če sploh, zavedamo. Zaviti smo v svoje budne misli in posle s fizične ravni ter posvečamo le malo pozornosti svetu izjemno dejavnega življenja okoli nas. Naš prvi korak je torej ta, da se otresemo te navade mišljenja in se naučimo videti ta nov in lep svet, da bi lahko v njem inteligentno delovali. A tudi, ko to dosežemo, ne sledi nujno sposobnost, da v našo budno zavest prenesemo kakršen koli spomin na te astralne izkušnje. To vprašanje pomnjenja na fizični ravni je povsem nekaj drugega in nikakor ne vpliva na našo moč delovanja v astralnem svetu.

Med tistimi, ki se posvečajo študiju teh vprašanj, poskušajo nekateri razviti astralni vid s pomočjo strmenja v kristale ali kakšne druge metode, medtem ko tisti, ki imajo to neprecenljivo prednost, da jih neposredno vodi nek usposobljen učitelj, verjetno prvič obiščejo to raven pod njegovim posebnim varstvom, ki se nadaljuje vse dotlej, dokler se, po prestajanju različnih preizkusov, učitelj ne prepriča, da je učenec varen pred kakršno koli nevarnostjo ali grozo, s katero se lahko tam sreča. Toda, ne glede na to, kako se dogodi naš prvi korak v ta svet, je naše spoznanje, da se nahajamo v nekem velikem svetu dejavnega življenja, ki se ga večina med nami ne zaveda, nek pomemben trenutek v človekovem obstoju.

To tako obilno in raznovrstno življenje astralne ravni na začetku novinca povsem zmede, saj tudi za bolj izkušenega raziskovalca ni lahka naloga, ko ga poskuša razvrstiti in urediti. Če bi raziskovalcu tropskega pragozda naložili nalogo, da o njem napiše celovito poročilo, z vsemi podrobnostmi o rastlinskem in rudnem bogastvu, da navede vse rodove in vrste tisoče žuželk, ptic, zveri in plazilcev, bi se kaj lahko zgrudil od strahu pred zahtevnostjo podviga. Pa vendar tudi to ni primerljivo z zadrego psihičnega raziskovalca, kajti v njegovem primeru so stvari še bolj zapletene. Prvič, zaradi težavnosti natančnega prevajanja vidnih vtisov z astralne ravni na fizično; in drugič, zaradi popolne neprimernosti običajnega jezika, da bi izrazil večino tistega, o čemer naj bi poročal.

Ne glede na vse te težave, pa bi raziskovalec na fizični ravni verjetno začel svoje poročilo o neki deželi z neko vrsto splošnega opisa prizorišča in značilnosti, zato bom tudi jaz začel ta kratek oris astralne ravni z neko predstavo o prizorišču, ki oblikuje ozadje čudovitih in stalno spreminjajočih se dejavnosti astralnega sveta. Izjemna zapletenost predmeta pa nam celo pri tem orisu nalaga skoraj nepremostljive težave. Vsi, ki na tej ravni vidijo popolno, se strinjajo, da je poskus, da bi predstavili živo sliko astralnega prizorišča tistemu, katerega oči še niso odprte, podoben poskusu, da bi slepemu človeku želeli opisati čudovito raznovrstnost barvnih odtenkov sončnega zahoda - najsi je ta opis še tako podroben in razdelan, pa ne moremo biti gotovi, da bo poslušalčevemu umu predstavljena ideja ustrezen odraz resnice.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Astralna raven.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Astralna raven.

Dodatno študijsko gradivo o astralni ravni:

Kama Loka, The Ocean of Theosophy by William Q. Judge, Chapter 12.
The Reality of the Astral Plane, by CW Leadbeater.
Subtle bodies, higher worlds, by Frank Visser.
Astral World, Mystica - An on-line encyclopedia of the occult, mysticism, magic, paranormal and more ...

Bralca opozarjamo, da je bilo delo napisano s pomočjo jasnovidne raziskave
Izvleček iz The Changing Face of Theosophy - Laurence J. Bendit

Le-te so igrale pomembno vlogo v teozofskem gibanju v obdobju po Madam Blavatsky. Pri nekaterih ljudeh so vzbudile spoštovanje in začudenje, včasih morda lahkovernost, pri drugih pa prav nasprotno.

Še več, v nekaterih primerih so raziskave potrdile spoznanja sodobne znanosti, v drugih niso. V nekaterih primerih lahko ob napredovanju znanosti ugotovimo, da so določene raziskave temeljile na znanstvenem sistemu, ki se je kasneje izkazal za zgrešenega; da v nekaterih ozirih raziskovalec ni bil objektiven, ampak pod vplivom tedanjih predstav, pa čeprav so morda bili globlji vidiki njegovega dela, ki so onstran dosega znanosti, povsem zanesljivi.

Naredili bi resno napako, če bi sprejeli raziskovalčevo nezmotljivost, ne glede na njegovo poštenost. Njegova osebnostna pristranskost nespremenljivo vpliva na njegovo vizijo, zaradi česar vidi devo ali angela s človeškim obrazom, namesto prepletajoče se vrtince sil, ki jih usmerja inteligenca, kakor jih vidijo redki, bolj objektivni “psihiki”. Vidčev um projicira obraz zato, ker si težko predstavlja inteligenco drugače, kot človeku podobno bitje. Na enak način v svojem umu počloveči tudi elementalne ali minljive vilinske oblike in razmišlja o “ljudeh” na drugih planetih v okvirih, ki so podobni tistim zemeljskega človeštva, in tako naprej.

Na kratko, videc pogosto zaznava stvari, kakršne bi rad, da so, ne da bi se zavedal izkrivljenja, ki ga vnaša v sliko, in niti tega, v kolikšni meri sprejema sugestijo, najsi neposredno ali posredno, od drugih. Seveda so stvari včasih lahko dejansko takšne kot so, natančno takšne, kakor jih opisuje jasnovidec, zato ne bi bilo modro, če bi jih prehitro obdali z dvomom. Vendar pa obstojajo nekatere stvari, pri katerih postane vizija prej simbolična kot pa, da bi opisovala nek predmet ali razmere. Tu ne vstopamo le na področje sanj, ampak tudi mitološkega in arhetipskega.

Z drugimi besedami, tako vizija kot domišljija nas lahko povzdigneta iz posvetnega v določeno stopnjo uresničitve transcedentalnega; in višje ko se povzpneta, bolj se bližata ena drugi ter dejansko postaneta nerazločljivi.

Tako so lahko nekateri vidiki jasnovidnega raziskovanja in preučevanja vse drugo kot pa preučevanje dejstev v običajnem materialnem smislu. Izražajo se skozi domišljijski kanal v simbolni obliki, vendar pa, zaradi obstoja realne povezave med zunanjo obliko in notranjo realnostjo, ne izgubijo nobenega od svojih duhovnih obeležij in nam pripovedujejo o resnicah, ki pripadajo svetu duha. Vendar pa se to lahko zgodi le takrat, ko so izničeni želeno razmišljanje, predsodki in mentalno pogojevanje, vsaj v tolikšni meri, kolikor je to dostopno človeškim bitjem.

Prispevki, ki zagovarjajo ali ugovarjajo ugotovitvam C. W. Leadbeatra:

C. W. Leadbeater: A Great Occultist
The Far-reaching Effects of a False Assumption
There is No Religion Higher than Truth

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji