Charles Webster Leadbeater
Devachanska raven

Vsebina:

Predgovor

Uvod

Splošne značilnosti ravni

Prebivalci

Zaključek

Predgovor

Ob tem, ko pošiljamo v svet to drobno knjižico, je potrebno povedati nekaj besed. To je šesti v nizu Priročnikov, zasnovanih zato, da bi se odzvali na javno povpraševanje po preprosti predstavitvi teozofskih učenj. Nekateri so se pritoževali, da je naša literatura za običajnega bralca težko umljiva, preveč tehnična in predraga, zato upamo, da bo ta niz Priročnikov uspel priskrbeti ljudem tisto, kar dejansko potrebujejo. Teozofija ni samo za učene; je za vse. Morda bo med tistimi, ki bodo v teh drobnih knjižicah pridobili svoj prvi bežen vpogled v teozofska učenja, nekaj takih, ki jih bodo ti Priročniki vodili v globlje prodiranje v njih filozofijo, znanost ter religijo in da se bodo težje umljivih problemov lotili z vnemo študenta in gorečnostjo novinca. Ti Priročniki niso napisani za vztrajne študente, ki se ne ustrašijo začetnih težav; napisani so za zaposlene moške in ženske v vsakdanjem svetu, ki si želijo razjasniti nekatere od velikih resnic, ki omogočajo lažje prenašanje življenja in lažje soočanje s smrtjo. Ker so jih napisali služabniki Mojstrov, ki so Starejši Bratje naše rase, nimajo drugega cilja kot služiti našim soljudem.

Uvod

V prejšnjem priročniku smo poskušali do določene mere opisati astralno raven - nižji del obsežnega nevidnega sveta, sredi katerega živimo in se gibljemo, ne da bi se tega zavedali. V tej knjižici pa bomo morali opraviti še težjo nalogo in predstaviti naslednjo stopnjo - mentalno raven ali nebeški svet, ki ga v naši teozofski literaturi pogosto imenujemo Devachan ali Sukhavati.

S tem, ko to raven imenujemo “nebeški svet”, želimo določno povedati, da ta raven resnično vsebuje vse tisto, na čemer temeljijo vsa najboljša in najbolj duhovna pojmovanja o nebesih, ki so opisana v različnih religijah. Vendar pa te ravni nikakor ne smemo obravnavati samo s tega zornega kota. Za nas je to izjemno pomembno kraljestvo narave - širni in čudoviti svet živega življenja, v katerem živimo tako sedaj kot v vmesnih obdobjih med fizičnimi inkarnacijami. Le naš nedorasel razvoj in omejitve, ki so posledica tega mesenega oblačila, nam preprečujejo, da bi se zavedali, da se slava najvišjih nebes nahaja okoli nas, tukaj in sedaj, in da se iz tega sveta neprestano izlivajo vplivi in delujejo na nas, če jih le razumemo in sprejmemo. To, kar je za povprečnega človeka nemogoče, je za okultista le ena izmed preprostih realnosti. Zato lahko za tiste, ki še niso dojeli te temeljne resnice, samo ponovimo nasvet buddhističnega učitelja: “Ne toži, ne joči in prosi, ampak odpri oči in glej! Svetloba je povsod okoli tebe, samo odstrani tančico z oči in glej! Je tako čudovita, tako lepa, tako onstran vsakršnih človekovih sanj ali molitev, večna in za vedno” (The soul of a People, str. 163).

Študent Teozofije mora absolutno nujno dojeti veliko resnico, da v naravi obstojajo različne ravni ali delitve, od katerih je vsaka sestavljena iz lastne materije ustrezne stopnje gostote, ki prežema materijo ravni tik pod njo. Jasno mora tudi razumeti, da se v povezavi s temi ravnmi uporaba besed “višji” in “nižji” ne nanaša na njihov položaj (saj vse zavzemajo isti prostor), ampak zgolj na stopnjo gostote materije, iz katere so sestavljene, ali (z drugimi besedami) na obseg pod-delitev njih materije - kajti vsa materija, ki jo poznamo, je v svojem bistvu ista in se razlikuje samo glede na obseg svoje pod-delitve in hitrost svojih vibracij.

Iz tega torej sledi, da prehajanje človeka iz ene ravni na drugo niti najmanj ne pomeni neke vrste gibanja v prostoru, ampak zgolj spremembo zavesti. Kajti vsak človek ima v sebi materijo, ki pripada vsaki od teh ravni, in tudi njej ustrezen nosilec, v katerem lahko deluje na njej, ko se nauči, kako je to mogoče izvesti. Prehajanje iz ene ravni na drugo torej pomeni osredotočati svojo zavest v enem ali drugem nosilcu in tako določen čas uporabljati astralno ali mentalno, namesto fizično telo.

Seveda se vsako od teh teles odziva samo na vibracije lastne ravni, zato bo človek, katerega zavest je osredotočena v njegovem astralnem telesu, zaznaval le astralni svet, povsem enako kot takrat, ko naša zavest uporablja fizična čutila in ne zaznava nič drugega kot le fizični svet, pa čeprav oba ta dva svetova (in mnogi drugi) nenehno obstajata in polno delujeta povsod okoli nas. Dejansko tvorijo vsi ti svetovi skupaj eno samo mogočno živo celoto, čeprav so naše slabotne zmožnosti zaenkrat sposobne zaznati le njen manjši del.

Ko obravnavamo vprašanje položaja in medsebojnega prežemanja, se moramo paziti možnega napačnega razumevanja. Vedeti moramo, da ni nobena od teh nižjih ravni sončnega sistema enakega obsega kot slednji, razen v posebnem stanju najvišjega ali atomskega pod-oddelka vsake ravni. Vsak fizični planet ima svojo fizično raven (vključno z atmosfero), svojo astralno in svojo mentalno raven, ki se med seboj prežemajo in zato zavzemajo v prostoru isti položaj. Vendar pa so vse popolnoma ločene in nepovezane z ustreznimi ravnmi katerega koli drugega planeta. Šele, ko se povzpnemo na vzvišene nivoje buddhične ravni, se znajdemo v nekem skupnem stanju vseh planetov naše verige.

Navzlic temu pa na vsaki ravni obstaja, kot smo omenili zgoraj, stanje atomske materije, ki je po svojem obsegu kozmična; tako sedem atomskih pod-ravni našega sistema tvori, ločeno od ostalih, eno kozmično raven - najnižjo, ki se včasih imenuje prakritična kozmična raven. Medplanetarni eter naj bi se na primer širil preko celotnega prostora - dejansko mora biti tako, vsaj tja do najbolj oddaljene vidne zvezde, saj je sicer naše fizične oči ne bi mogle zaznati - in je sestavljen iz končnih fizičnih atomov v njihovem normalnem, ne-stisnjenem stanju. Vendar pa obstojajo nižje in bolj zapletene oblike etra (vsaj kolikor je znano sedaj) le v povezavi z različnimi nebesnimi telesi, nakopičene okoli njih tako kot njihova atmosfera, čeprav se verjetno širijo precej dlje od njihove površine.

Povsem isto je na astralni in mentalni ravni. Astralna raven naše zemlje ne prežema le nje same in njene atmosfere, ampak se do določene mere širi tudi preko atmosfere. Spomnimo se, da so Grki to raven imenovali pod-lunarni svet. Mentalna raven nato prežema astralno in se širi še dlje v prostor kot slednja.

Le atomska materija vsake od teh ravni, in še ta le v nekem povsem osvobojenem stanju, je enakega obsega kot medplanetarni eter. Zaradi tega človek ne more niti v naši verigi prehajati iz enega planeta na drugi v svojem astralnem ali mentalnem telesu lažje kot v fizičnem telesu. Ta dosežek je možen le v kavzalnem telesu, ko je to zelo visoko razvito, pa čeprav niti takrat ne tako lahko in hitro kot je to možno na buddhični ravni, in seveda le s strani tistih, ki so uspeli dvigniti svojo zavest na ta nivo.

Jasno razumevanje teh dejstev preprečuje zmedo, ki jo včasih povzročijo študentje v zvezi z mentalno ravnjo naše zemlje in drugimi planeti naše verige, ki obstojajo na mentalni ravni. Vedeti moramo, da je sedem planetov naše verige sedem realnih obel, ki v prostoru zavzemajo določne in ločene položaje, navzlic dejstvu, da nekateri od teh planetov ne obstojajo na fizični ravni. Planeti A, B, F in G so ločeni od našega in med seboj na enak način kot sta Mars in zemlja. Edina razlika je v tem, da imata ta dva svojo fizično, astralno in mentalno raven, medtem ko planeta B in F nimata pod astralno ravnjo nič, planeta A in G pa nič pod mentalno. Astralna raven, ki smo jo obravnavali v Priročniku št. 5 in mentalna raven, ki jo obravnavamo sedaj, sta le ravni naše zemlje in nimata nič skupnega z vsemi temi drugimi planeti.

Mentalna raven, na kateri se odvija nebeško življenje, je tretja od petih velikih ravni, s katerimi je sedaj povezano človeštvo. Pod seboj ima astralno in fizično raven, nad seboj pa buddhično in nirvanično. Med procesom evolucije preživi človek prav na tej ravni večji del svojega časa, razen na zelo zgodnji stopnji svojega razvoja in pozneje; kajti, razen v primeru nekega zelo nerazvitega posameznika, razmerje med fizičnim življenjem in nebeškim le redko presega 1 : 20; v primeru dokaj dobrih ljudi pa včasih pade pod 1 : 30. Mentalna raven je namreč resnično in trajno bivališče reinkarnirajočega se ega ali človekove duše, pri čemer je vsak sestop v inkarnacijo le kratek, čeprav pomemben doživljaj v njegovem življenju. Zato gotovo zasluži, da ji posvetimo ves potreben čas in pozornost, da bi si pridobili čim bolj popolno razumevanje že med našim bivanjem v fizičnem telesu.

Na nesrečo pa obstojajo pri poskusu, da bi dejstva tretje ravni narave prevedli v jezik, praktično nepremostljive težave, kajti pogosto težko najdemo primerne besede za ponazoritev naših idej in čutenj celo na tej najnižji ravni. Bralci priročnika Astralna raven se bodo spomnili, kaj smo tam povedali o nezmožnosti, da bi na primeren način opisali čudesa tiste ravni ljudem, katerih izkušnja še ni presegla fizične ravni. Zato lahko rečemo le to, da bo vsaka opomba v tej razpravi zahtevala še desetkrat večji napor. Ni le materija, ki si jo prizadevamo opisati, precej drugačna od astralne materije, ampak je tudi zavest na tej ravni neskončno širša od česar koli, kar si lahko predstavljamo tu spodaj. Pa tudi pogoji te ravni so povsem drugačni in težko prevedljivi v preproste in splošne besede, tako da se raziskovalec počuti povsem zgubljenega in lahko upa le to, da bo intuicija njegovih bralcev nadomestila neizogibno nepopolnost njegovega opisa.

Vzemimo samo enega od možnih razlogov za naše težave. Zdi se, kot da na tej ravni prostor in čas ne bi obstojala, kajti dogodki, ki se tu spodaj odvijajo zaporedoma in na precej različnih mestih, se tam odvijajo sočasno in na istem mestu. Takšen je vsaj učinek na zavest ega, čeprav obstojajo okoliščine, ki podpirajo predvidevanje, da je popolna sočasnost svojstvo še višje ravni in da je ta občutek v nebeškem svetu preprosto posledica tako hitrega zaporedja dogodkov, da ni mogoče razločiti neskončno majhnih časovnih presledkov. Povsem enako kot se to odvija pri dobro znanem optičnem poskusu, pri katerem vrtimo na enem koncu ožarjeno palico, oko pa dobi vtis, da gre za žareči krog, le če kroženje preseže deset obratov v sekundi. Dejansko žareči krog ne obstoja, vendar pa povprečno človekovo oko ni sposobno zaznati podobnih vtisov, ki si sledijo v intervalih, ki so krajši od desetinke sekunde.

Kakor koli že, bralec bo gotovo takoj dojel, da se pri prizadevanju, da bi opisali pogoje obstoja, ki se tako razlikuje od fizičnega življenja, ne bomo mogli izogniti pojasnilom, ki bodo deloma nerazumljiva in morda celo povsem neverjetna za tiste, ki niso osebno izkusili tega višjega življenja. Kot sem že rekel, temu se ni mogoče izogniti. Bralci, ki ne bodo zmogli sprejeti opisov naših raziskovalcev, morajo preprosto počakati na nek bolj zadovoljiv opis nebeškega sveta, ki ga bodo sposobni preiskati sami. Lahko le ponovim zagotovilo, ki je bilo podano že v knjigi Astralna raven, “da nismo sprejeli nobenega novega ali starega dejstva, če ga nista potrdila vsaj dva izurjena raziskovalca in so ga kot točnega potrdili tudi starejši študentje, katerih poznavanje teh stvari je vsekakor veliko večje od našega. Zato upamo, da bo to poročilo, čeprav ga ne moremo imeti za popolnega, vseeno do neke mere zanesljivo”.

Tudi v tem Priročniku bomo čimbolj upoštevali splošno razdelitev iz prejšnjega, tako da bodo tisti, ki to želijo, lahko primerjali ti dve ravni po posameznih stopnjah. Vendar pa bi bil naslov poglavja Prizorišče, kar bomo pozneje lažje razumeli, za mentalno raven neprimeren, zato ga bomo nadomestili z naslovom Splošne značilnosti ravni.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Devachanska raven.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Devachanska raven.

Dodatno študijsko gradivo o devachanski ravni:

Man After Death - Theosophical Manuals - Katherine Tingley Series.
The Mental (Ideational) Reality.

Bralca opozarjamo, da je bilo delo napisano s pomočjo jasnovidne raziskave
Izvleček iz The Changing Face of Theosophy - Laurence J. Bendit

Le-te so igrale pomembno vlogo v teozofskem gibanju v obdobju po Madam Blavatsky. Pri nekaterih ljudeh so vzbudile spoštovanje in začudenje, včasih morda lahkovernost, pri drugih pa prav nasprotno.

Še več, v nekaterih primerih so raziskave potrdile spoznanja sodobne znanosti, v drugih niso. V nekaterih primerih lahko ob napredovanju znanosti ugotovimo, da so določene raziskave temeljile na znanstvenem sistemu, ki se je kasneje izkazal za zgrešenega; da v nekaterih ozirih raziskovalec ni bil objektiven, ampak pod vplivom tedanjih predstav, pa čeprav so morda bili globlji vidiki njegovega dela, ki so onstran dosega znanosti, povsem zanesljivi.

Naredili bi resno napako, če bi sprejeli raziskovalčevo nezmotljivost, ne glede na njegovo poštenost. Njegova osebnostna pristranskost nespremenljivo vpliva na njegovo vizijo, zaradi česar vidi devo ali angela s človeškim obrazom, namesto prepletajoče se vrtince sil, ki jih usmerja inteligenca, kakor jih vidijo redki, bolj objektivni “psihiki”. Vidčev um projicira obraz zato, ker si težko predstavlja inteligenco drugače, kot človeku podobno bitje. Na enak način v svojem umu počloveči tudi elementalne ali minljive vilinske oblike in razmišlja o “ljudeh” na drugih planetih v okvirih, ki so podobni tistim zemeljskega človeštva, in tako naprej.

Na kratko, videc pogosto zaznava stvari, kakršne bi rad, da so, ne da bi se zavedal izkrivljenja, ki ga vnaša v sliko, in niti tega, v kolikšni meri sprejema sugestijo, najsi neposredno ali posredno, od drugih. Seveda so stvari včasih lahko dejansko takšne kot so, natančno takšne, kakor jih opisuje jasnovidec, zato ne bi bilo modro, če bi jih prehitro obdali z dvomom. Vendar pa obstojajo nekatere stvari, pri katerih postane vizija prej simbolična kot pa, da bi opisovala nek predmet ali razmere. Tu ne vstopamo le na področje sanj, ampak tudi mitološkega in arhetipskega.

Z drugimi besedami, tako vizija kot domišljija nas lahko povzdigneta iz posvetnega v določeno stopnjo uresničitve transcedentalnega; in višje ko se povzpneta, bolj se bližata ena drugi ter dejansko postaneta nerazločljivi.

Tako so lahko nekateri vidiki jasnovidnega raziskovanja in preučevanja vse drugo kot pa preučevanje dejstev v običajnem materialnem smislu. Izražajo se skozi domišljijski kanal v simbolni obliki, vendar pa, zaradi obstoja realne povezave med zunanjo obliko in notranjo realnostjo, ne izgubijo nobenega od svojih duhovnih obeležij in nam pripovedujejo o resnicah, ki pripadajo svetu duha. Vendar pa se to lahko zgodi le takrat, ko so izničeni želeno razmišljanje, predsodki in mentalno pogojevanje, vsaj v tolikšni meri, kolikor je to dostopno človeškim bitjem.

Prispevki, ki zagovarjajo ali ugovarjajo ugotovitvam C. W. Leadbeatra:

C. W. Leadbeater: A Great Occultist
The Far-reaching Effects of a False Assumption
There is No Religion Higher than Truth

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji