Charles Webster Leadbeater
Mojstri in Pot

Vsebina:

 

I. DEL

MOJSTRI

1. Poglavje

OBSTOJ MOJSTROV

2. Poglavje

FIZIČNA TELESA MOJSTROV

II. DEL

UČENCI

3. Poglavje

POT DO MOJSTRA

4. Poglavje

PRIPRAVNIŠTVO

5. Poglavje

SPREJEM

6. Poglavje

NADALJNE PREDSTAVITVE

III. DEL

VELIKE INICIACIJE

7. Poglavje

PRVA INICIACIJA

8. Poglavje

EGO

9. Poglavje

DRUGA IN TRETJA INICIACIJA

10. Poglavje

VIŠJE INICIACIJE

IV. DEL

HIERARHIJA

11. Poglavje

DELO MOJSTROV

12. Poglavje

CHOHANI IN ŽARKI

13. Poglavje

TROJICA IN TRIKOTNIKI

14. Poglavje

MODROST V TRIKOTNIKIH

15. Poglavje

MOČ V TRIKOTNIKIH

Uvodna beseda k prvi izdaji

Za te uvodne besede h knjigi, ki jo je napisal moj spoštovani kolega, obstoja le en razlog. Govori namreč o številnih stvareh, ki smo jih preučevali in o njih razpravljali v sorazmerno majhnem krogu, sestavljenem iz študentov, ki so bili dobro vpeljani v teozofsko učenje in pripravljeni na preučevanje poročil, ki so povezana s področji, v katera sami še niso mogli vstopiti, a so pri tem upali, da bodo v njih lahko vstopili kdaj kasneje ter tako sami preverili poročila svojih predhodnikov. Želim se pridružiti poročilom, ki so podana v tej knjigi, saj lahko osebno jamčim za točnost večine le-teh; obenem pa lahko rečem - tako v svojem, kot v imenu svojega kolega - da je knjiga izšla kot zapis skrbno opravljenih in zabeleženih opazovanj, ki pa sama zase ne terjajo nobene veljave, niti ne zahtevajo, da bi jih morali sprejeti. Ne naslanja se na navdih, ampak je le pošteno poročilo o stvareh, ki jih je videl pisec.

Annie Besant

OBSTOJ MOJSTROV

Obstoj Popolnih Ljudi je med številnimi novimi dejstvi, ki jih je pred nas postavila Teozofija, eno od najbolj pomembnih. Logično izhaja iz drugih dveh velikih teozofskih učenj o karmi in o evoluciji z reinkarnacijo. Ko pogledamo okoli sebe, vidimo, da se ljudje očitno nahajajo na vseh stopnjah človeške evolucije - in da so nekateri, na tak ali drugačen način, pred drugimi. Ker je temu tako, potem prav gotovo obstojajo tudi taki, ki so zelo daleč pred drugimi; dejansko, če skozi dolgi niz zaporednih življenj postajajo ljudje vse boljši in boljši, če težijo proti določenemu cilju, potem gotovo obstojajo tudi nekateri, ki so ta cilj že dosegli. Nekateri med nami so v procesu tega razvoja že uspeli razviti nekatere od tistih višjih čutov, ki so latentni v vsakem človeku, in ki bodo v prihodnosti dediščina vseh ljudi. S pomočjo teh čutov pa smo sposobni videti lestev evolucije, ki se pne daleč nad nami, kakor tudi pod nami, in to, da se ljudje nahajajo na vsaki prečki te lestve.

O obstoju teh Popolnih Ljudi, ki jih imenujemo Mojstri, obstoja spoštovanja vredna količina neposrednih pričevanj. Vendar pa mislim, da bi se moral vsak med nami najprej prepričati v to, da taki ljudje dejansko morajo obstojati. Šele temu koraku lahko sledi prepričanje, da temu razredu pripadajo tudi ti, s katerimi smo stopili v stik.

Zgodovinski zapisi vsakega naroda so polni dosežkov genialnih ljudi na vseh, različnih področjih človekovega delovanja, ljudi, ki so na svojem posebnem delovnem področju in po svojih sposobnostih precej odstopali od ostalih - dejansko tako zelo, da so včasih (in verjetno bolj pogosto kot nam je to znano) njihovi ideali daleč presegali zmožnosti dojemanja ljudi, tako da se za človeštvo ni izgubilo le delo, ki so ga morda opravili, ampak se niso ohranila niti njihova imena. Rečeno je bilo, da bi lahko zgodovino vsakega naroda zapisali z biografijo nekaj posameznikov. Da se jih vedno le nekaj dvigne nad ostale in zastavi velike korake v prihodnost, v umetnosti, glasbi in literaturi, znanosti, filozofiji, človekoljubju, državništvu in religiji. Včasih se odlikujejo po ljubezni do Boga in do soljudi, kot veliki svetniki in človekoljubi; včasih po razumevanju človeka in Narave, kot veliki filozofi, modreci in znanstveniki; včasih po delu za človeštvo, kot veliki osvoboditelji in reformatorji. Če pogledamo na te ljudi in prepoznamo, kako zelo izstopajo iz človeštva, kako zelo daleč so že odšli v človeški evoluciji, ali potem ni logično, če rečemo, da meja človekovih dosežkov ni mogoče videti, in da so prav gotovo lahko obstojali, kakor tudi sedaj lahko obstojajo, ljudje, ki so bili precej bolj razviti celo od teh ljudi; ljudje velike duhovnosti, znanja in umetnostne moči, ljudje, ki so popolni glede na človeško popolnost - ljudje, ki so natančno taki kot Adepti ali Nadljudje, ki smo jih nekateri, zaradi neprecenljivega privilegija, ki nam je bil naklonjen, lahko srečali?

Ta galaksija človeških genijev, ki bogati in lepša strani zgodovine, je obenem slava in upanje celotnega človeštva, saj vemo, da so ti Veliki ljudje predhodniki drugim, in da svetijo kot svetilniki, kot resnični nosilci svetlobe, ki nam kažejo pot, po kateri moramo hoditi, če želimo doseči veličastje, ki naj bi se kmalu razodelo. Že dolgo tega smo sprejeli nauk o evoluciji oblik, v katerih prebiva Božansko Življenje; le-tega pa dopolnjuje še veliko večja ideja o evoluciji samega Življenja, ki razkriva, da je pravi razlog za čudovit razvoj vedno višjih in višjih oblik ta, da jih za svoj izraz potrebuje stalno rastoče Življenje. Oblike se rodijo in umrejo; oblike rastejo, razpadejo in odmrejo. Duh pa raste večno, vdihuje dušo tem oblikam in se razvija preko izkušenj, ki jih pridobi v in preko njih. In ko vsaka od teh oblik odsluži svoje, ko jo Življenje preraste, jo le-to zavrže zato, da bi njeno mesto lahko prevzela druga, boljša oblika.

V vsaki razvijajoči se obliki raste Večno Življenje, Božansko Življenje. To Življenje Boga je tisto, ki prepaja celotno Naravo, ki je le več-barvni plašč, ki si ga je odelo; ono je tisto, ki živi v lepoti cvetlice, v moči drevesa, v okretnosti in dražesti živali, kakor tudi v srcu in duši človeka. Vse to življenje povsod pritiska navzven in navzgor zato, ker je evolucija njegova volja; in zato je na koncu tega dolgega niza stalno razvijajoče se moči, modrosti in ljubezni, obstoj Popolnih Ljudi najbolj naravna stvar na tem svetu. Zato se celo onstran njih - onstran našega pogleda in dojemanja - širi obzorje še veliko večje slave, o kateri bomo poskušali kakšen preblisk podati pozneje, ker sedaj o tem nima smisla govoriti.

Logična posledica vsega tega je nujen obstoj Popolnih Ljudi, o katerem ne manjka znamenj v vseh obdobjih, ljudi, ki so, namesto da bi popolnoma zapustili svet in nadaljevali svoje življenje v božanskih ali nadčloveških kraljestvih, ostali v stiku s človeštvom, da bi zaradi svoje ljubezni do njega sodelovali pri njegovem razvijanju lepote, ljubezni in resnicoljubnosti, da bi nekako pomagali vzgajati Popolnega Človeka - tako kakor to tu pa tam počne kak botanik, ki iz posebne ljubezni do rastlin, uživa v vzgoji popolne pomaranče ali popolne vrtnice.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Mojstri in pot.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Mojstri in pot.

Bralca opozarjamo, da je bilo delo napisano s pomočjo jasnovidne raziskave
Izvleček iz The Changing Face of Theosophy - Laurence J. Bendit

Le-te so igrale pomembno vlogo v teozofskem gibanju v obdobju po Madam Blavatsky. Pri nekaterih ljudeh so vzbudile spoštovanje in začudenje, včasih morda lahkovernost, pri drugih pa prav nasprotno.

Še več, v nekaterih primerih so raziskave potrdile spoznanja sodobne znanosti, v drugih niso. V nekaterih primerih lahko ob napredovanju znanosti ugotovimo, da so določene raziskave temeljile na znanstvenem sistemu, ki se je kasneje izkazal za zgrešenega; da v nekaterih ozirih raziskovalec ni bil objektiven, ampak pod vplivom tedanjih predstav, pa čeprav so morda bili globlji vidiki njegovega dela, ki so onstran dosega znanosti, povsem zanesljivi.

Naredili bi resno napako, če bi sprejeli raziskovalčevo nezmotljivost, ne glede na njegovo poštenost. Njegova osebnostna pristranskost nespremenljivo vpliva na njegovo vizijo, zaradi česar vidi devo ali angela s človeškim obrazom, namesto prepletajoče se vrtince sil, ki jih usmerja inteligenca, kakor jih vidijo redki, bolj objektivni “psihiki”. Vidčev um projicira obraz zato, ker si težko predstavlja inteligenco drugače, kot človeku podobno bitje. Na enak način v svojem umu počloveči tudi elementalne ali minljive vilinske oblike in razmišlja o “ljudeh” na drugih planetih v okvirih, ki so podobni tistim zemeljskega človeštva, in tako naprej.

Na kratko, videc pogosto zaznava stvari, kakršne bi rad, da so, ne da bi se zavedal izkrivljenja, ki ga vnaša v sliko, in niti tega, v kolikšni meri sprejema sugestijo, najsi neposredno ali posredno, od drugih. Seveda so stvari včasih lahko dejansko takšne kot so, natančno takšne, kakor jih opisuje jasnovidec, zato ne bi bilo modro, če bi jih prehitro obdali z dvomom. Vendar pa obstojajo nekatere stvari, pri katerih postane vizija prej simbolična kot pa, da bi opisovala nek predmet ali razmere. Tu ne vstopamo le na področje sanj, ampak tudi mitološkega in arhetipskega.

Z drugimi besedami, tako vizija kot domišljija nas lahko povzdigneta iz posvetnega v določeno stopnjo uresničitve transcedentalnega; in višje ko se povzpneta, bolj se bližata ena drugi ter dejansko postaneta nerazločljivi.

Tako so lahko nekateri vidiki jasnovidnega raziskovanja in preučevanja vse drugo kot pa preučevanje dejstev v običajnem materialnem smislu. Izražajo se skozi domišljijski kanal v simbolni obliki, vendar pa, zaradi obstoja realne povezave med zunanjo obliko in notranjo realnostjo, ne izgubijo nobenega od svojih duhovnih obeležij in nam pripovedujejo o resnicah, ki pripadajo svetu duha. Vendar pa se to lahko zgodi le takrat, ko so izničeni želeno razmišljanje, predsodki in mentalno pogojevanje, vsaj v tolikšni meri, kolikor je to dostopno človeškim bitjem.

Prispevki, ki zagovarjajo ali ugovarjajo ugotovitvam C. W. Leadbeatra:

C. W. Leadbeater: A Great Occultist
The Far-reaching Effects of a False Assumption
There is No Religion Higher than Truth

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji