Charles Webster Leadbeater
Vidni in nevidni človek

Vsebina:

Kako spoznamo te stvari

Ravni narave

Jasnovidno gledanje

Človekovi nosilci

Trojica

Zgodnji izlivi

Živalska skupinska duša

Vzpenjajoča se krivulja

Človeška zavest

Tretji izliv

Kako se razvija človek

Kaj nam kažejo človekova telesa

Barve in njihov pomen

Dvojnik

Zgodnje faze človekovega razvoja

Navaden človek

Nenadna čustva

Razviti človek

Aura zdravja

Dodatek

Kako spoznamo te stvari

Človek je nenavadno zapleteno bitje in njegova evolucija, pretekla, sedanja in bodoča je večno zanimiv študij za vse tiste, ki lahko vidijo in razumejo. Skozi kako neskončno dolga obdobja postopnega razvoja je moral preiti človek, da je postal to, kar je; katero prečko na dolgi lestvi svojega razvoja je dosegel; kakšne možnosti nadaljnjega razvoja skriva pred nami tančica prihodnosti; to so vprašanja, ob katerih lahko le redki ostanejo neprizadeti - vprašanja, ki so si jih v vseh dobah postavljali vsi tisti, ki so sploh razmišljali.

V zahodnem svetu so bili podani mnogi in različni odgovori. Mnoge dogmatske trditve, ki so slonele na različnih razlagah tega, za kar so trdili, da je razodetje. Mnoge bistroumne špekulacije, ki so bile v nekaterih primerih plod podrobnega metafizičnega razmišljanja. A dogmatizem nam ponuja zgodbo, ki je že na prvi pogled nemogoča, medtem ko špekulacija potuje po povsem materialističnih poteh in poskuša doseči zadovoljiv rezultat tako, da prezre polovico vseh pojavov, ki bi jih morala pojasniti. Ne dogmatizem in ne špekulacija ne pristopata k problemu s praktičnega zornega kota, kot k stvari, ki jo je mogoče preučevati in raziskovati kot katero koli drugo znanost.

Teozofija izstopa s teorijo, ki je zasnovana na povsem drugačnih temeljih. Čeprav v nobenem primeru ne podcenjuje znanja, ki ga je mogoče pridobiti s proučevanjem starih spisov ali s filozofskim sklepanjem, pa vendar ne gleda na človekov ustroj in na evolucijo kot na vprašanji špekulacije, ampak preprosto raziskovanja. Ko ju preiščemo na tak način, se izkažeta za dela veličastnega načrta, povezanega in lahko razumljivega načrta, ki, četudi pojasnjuje in je usklajen s starim religioznim učenjem, od slednjega nikakor ni odvisen, saj ga je mogoče na vsakem koraku preveriti z rabo notranjih sposobnosti, ki so jih mnogi naši učenci - čeprav so pri večini človeštva še latentne - že usposobili za delovanje.

V povezavi s človekovo preteklostjo ta teorija ni odvisna le od hkratnega pričevanja tradicij zgodnjih religij, ampak predvsem od raziskovanja določenega zapisa - zapisa, ki si ga lahko ogleda in prouči vsak, ki razpolaga z določeno stopnjo jasnovidnosti, ki je nujna, da bi človek lahko zaznal vibracije v prefinjeno razdeljeni materiji, v katero je vtisnjen. Kajti teozofsko poznavanje bodočnosti človeštva sloni: prvič, na logičnem sklepanju iz značaja že doseženega razvoja; drugič, na neposredni informaciji, ki so jo posredovali ljudje, ki so že dosegli tista stanja, ki za večino med nami še vedno predstavljajo bolj ali manj oddaljeno prihodnost; ter tretjič, na primerjavi visoko razvitih ljudi na različnih ravneh, ki jo lahko opravi vsak, ki ima ta privilegij, da jih videva. Lahko si predstavljamo, da otrok, ki ni imel priložnosti drugače spoznati naravnega zakona razvoja, kot le z opazovanjem drugih otrok in mladih ljudi na vseh stopnjah rasti med njegovo lastno in nivojem odraslosti, gotovo misli, da bo zelo kmalu postal zrel človek, že zaradi dejstva, ker je do neke mere in na določen način že zrastel.

Preučevanje človekovega sedanjega stanja, neposrednih metod njegove evolucije in učinka njegovih misli, čustev in dejanj na to evolucijo - na vse to študentje teozofije gledajo kot na stvar uporabe splošno znanih zakonov - kar je glavno, splošno načelo - ki mu sledijo skrbna opazovanja in marljiva primerjava številnih primerov, da bi dojeli podrobno delovanje teh zakonov. To je dejansko, preprosto, stvar videnja, in ta knjiga je objavljena v upanju, da bo: prvič, pomagala resnim študentom, ki še nimajo tega vida, da bi lahko spoznali, kakšen videz ima duša in njeni nosilci, ko jih preučujemo s pomočjo te moči; in drugič, da bi pomagala tistim, ki sedaj začenjajo, bolj ali manj popolno, razvijati ta vid, da bi lažje razumeli pomen tega, kar vidijo.

Povsem se zavedam dejstva, da svet na splošno še ni prepričan v obstoj te jasnovidnosti; vendar pa vem tudi to, da so vsi tisti, ki so resnično preučevali to vprašanje, spoznali, da je dokaz za njen obstoj neovrgljiv. Če bo katera koli razumna oseba prebrala verodostojne zgodbe, ki so navedene v moji knjigi Clairvoyance - Jasnovidnost in se nato obrnila še na knjige, iz katerih so bile izbrane, bo takoj uvidela, da obstoja prepričljiva množica dokazov, ki govorijo v prid te zmožnosti. Tisti, ki vidijo, in ki na stotine različnih načinov vsakodnevno uporabljajo to višjo obliko vida, imajo seveda zanikanje večine, da je takšen vid mogoč, za smešno. Za jasnovidnega to ni vprašanje, o katerem bi bilo vredno razpravljati. Če bi srečali slepca, ki bi nas začel prepričevati, da običajen fizičen vid ne obstoja in da smo v zmoti, če mislimo, da imamo to sposobnost, se verjetno z njim ne bi preveč trudili in na veliko razpravljali o njegovi trditvi. Enostavno bi rekli: “Jaz gotovo vidim in zaman me poskušate prepričati v nasprotno; vse moje vsakodnevne izkušnje mi pravijo, da vidim; odklanjam, da bi me poskušali prepričati v nekaj, kar je v nasprotju z mojim določnim poznavanjem pozitivnih dejstev.” Točno tako se počuti jasnovidni človek, ko neuki ljudje mirno razglašajo, kako je povsem nemogoče imeti moč, ki jo on prav tedaj uporablja za branje misli tistih, ki to moč zanikajo.

Zato v tej knjigi ne bom poskušal dokazovati, da je jasnovidnost realnost; to je zame dejstvo; zato bom bolj opisoval to, kar se z njeno pomočjo lahko vidi. Tudi ne bom ponavljal podrobnosti v zvezi z metodami jasnovidnosti, ki so podane v že omenjeni knjižici, ampak se bom omejil na kratko razlago splošnih načel, ki je nujno potrebna, da bi bila ta knjiga razumljiva nekomu, ki do sedaj še ni preučeval druge teozofske literature.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Vidni in nevidni človek.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Vidni in nevidni človek.

Bralca opozarjamo, da je bilo delo napisano s pomočjo jasnovidne raziskave
Izvleček iz The Changing Face of Theosophy - Laurence J. Bendit

Le-te so igrale pomembno vlogo v teozofskem gibanju v obdobju po Madam Blavatsky. Pri nekaterih ljudeh so vzbudile spoštovanje in začudenje, včasih morda lahkovernost, pri drugih pa prav nasprotno.

Še več, v nekaterih primerih so raziskave potrdile spoznanja sodobne znanosti, v drugih niso. V nekaterih primerih lahko ob napredovanju znanosti ugotovimo, da so določene raziskave temeljile na znanstvenem sistemu, ki se je kasneje izkazal za zgrešenega; da v nekaterih ozirih raziskovalec ni bil objektiven, ampak pod vplivom tedanjih predstav, pa čeprav so morda bili globlji vidiki njegovega dela, ki so onstran dosega znanosti, povsem zanesljivi.

Naredili bi resno napako, če bi sprejeli raziskovalčevo nezmotljivost, ne glede na njegovo poštenost. Njegova osebnostna pristranskost nespremenljivo vpliva na njegovo vizijo, zaradi česar vidi devo ali angela s človeškim obrazom, namesto prepletajoče se vrtince sil, ki jih usmerja inteligenca, kakor jih vidijo redki, bolj objektivni “psihiki”. Vidčev um projicira obraz zato, ker si težko predstavlja inteligenco drugače, kot človeku podobno bitje. Na enak način v svojem umu počloveči tudi elementalne ali minljive vilinske oblike in razmišlja o “ljudeh” na drugih planetih v okvirih, ki so podobni tistim zemeljskega človeštva, in tako naprej.

Na kratko, videc pogosto zaznava stvari, kakršne bi rad, da so, ne da bi se zavedal izkrivljenja, ki ga vnaša v sliko, in niti tega, v kolikšni meri sprejema sugestijo, najsi neposredno ali posredno, od drugih. Seveda so stvari včasih lahko dejansko takšne kot so, natančno takšne, kakor jih opisuje jasnovidec, zato ne bi bilo modro, če bi jih prehitro obdali z dvomom. Vendar pa obstojajo nekatere stvari, pri katerih postane vizija prej simbolična kot pa, da bi opisovala nek predmet ali razmere. Tu ne vstopamo le na področje sanj, ampak tudi mitološkega in arhetipskega.

Z drugimi besedami, tako vizija kot domišljija nas lahko povzdigneta iz posvetnega v določeno stopnjo uresničitve transcedentalnega; in višje ko se povzpneta, bolj se bližata ena drugi ter dejansko postaneta nerazločljivi.

Tako so lahko nekateri vidiki jasnovidnega raziskovanja in preučevanja vse drugo kot pa preučevanje dejstev v običajnem materialnem smislu. Izražajo se skozi domišljijski kanal v simbolni obliki, vendar pa, zaradi obstoja realne povezave med zunanjo obliko in notranjo realnostjo, ne izgubijo nobenega od svojih duhovnih obeležij in nam pripovedujejo o resnicah, ki pripadajo svetu duha. Vendar pa se to lahko zgodi le takrat, ko so izničeni želeno razmišljanje, predsodki in mentalno pogojevanje, vsaj v tolikšni meri, kolikor je to dostopno človeškim bitjem.

Prispevki, ki zagovarjajo ali ugovarjajo ugotovitvam C. W. Leadbeatra:

C. W. Leadbeater: A Great Occultist
The Far-reaching Effects of a False Assumption
There is No Religion Higher than Truth

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji