Charles Webster Leadbeater
Nevidni pomočniki

Vsebina:

Splošno verovanje vanje

Nekateri novejši primeri

Osebna izkušnja

Pomočniki

Resničnost nad-fizičnega življenja

Pravočasno posredovanje

“Angelska zgodba”

Zgodba o ognju

Materializacija in odboj

Brata

Brodolomi in katastrofe

Med mrtvimi

Druga področja dela

Zahtevane usposobljenosti

Preizkusna Pot

Prava Pot

Kaj leži onstran?

Splošno verovanje vanje

Ena od najlepših značilnosti teozofije je v tem, da ljudem vrača vse, kar je bilo koristnega in kar jim je bilo v pomoč v religijah, ki so jih prerasli. Mnogi, ki so se na krilih razuma in intuicije prebudili iz slepega verovanja in se dvignili do svobodnejšega in plemenitejšega duševnega življenja na višjih ravneh pa kljub temu čutijo, da so v procesu doseganja te veličastne pridobitve nekaj izgubili in da so ob opuščanju verovanj iz svojega otroštva zavrgli tudi velik kos lepega in poetičnega dela življenja.

A če so bila njihova pretekla življenja dovolj izpolnjena, da jim sedaj omogočajo dobrodelni vpliv naravnih zakonov, so si prislužili možnost, da se srečajo s prijaznimi vplivi teozofije. Tako zelo hitro odkrijejo, da v tem sploh ni bilo nobene izgube, ampak ravno nasprotno - da to pomeni izredno veliko pridobitev. Odkrijejo, da so veličastnost, lepota in poetičnost prisotni v še večji meri kot so kdaj koli prej upali, da bi lahko bile. Da to niso le prijetne sanje, iz katerih jih lahko vsak trenutek grobo predrami hladna luč zdravega razuma - temveč naravne resnice, ki jih je mogoče raziskovati, saj so postali svetlejši, polnejši in bolj celostni, ker jih lahko do podrobnosti razumejo.

Način, na katerega se je nevidni svet (dokler nas ni pogoltnil veliki val materializma, je veljal za vir žive pomoči) ponovno vrnil v sodobno življenje, je izrazit primer dobrodejnega delovanja teozofije. Vso očarljivo narodopisje o palčkih, škratih in gnomih, o duhovih vode in zraka, planin in rudnikov, se ne kaže več kot nepomembno praznoverje, temveč kot nekaj, kar v osnovi sloni na dejanskih in znanstvenih dejstvih.

Njen odgovor na temeljno vprašanje: “Če človek umre, ali bo znova živel?”, je enako določen in znanstven. Učenja o naravnih zakonih in pogojih življenja mečejo slapove svetlobe na mnogo tega, kar je bilo, vsaj za zahodni svet, dolgo zavito v neprebojno temo.

Ni odveč, če vedno znova poudarjamo, da teozofija s svojim učenjem o nesmrtnosti duše in življenju po smrti stoji na povsem drugačnem stališču kot je tisto običajne religije; teh velikih resnic ne predstavlja zgolj na podlagi neke starodavne svete knjige. Ko govori o teh stvareh, ne obravnava le pobožnih mnenj ali metafizičnih špekulacij, temveč trdna, določna dejstva, tako resnična in znana kot je zrak, ki ga vdihavamo, ali hiše, v katerih živimo. Govori o dejstvih, ki jih mnogi od nas nenehno izkušamo, o dejstvih, na katerih temelji delo nekaterih naših učencev, kar bomo spoznali iz navedb, ki sledijo.

Najvišje mesto med vzvišenimi pojmovanji, ki jih je ponovno razkrila teozofija, zavzema prav to o velikih, uslužnih posrednikih narave. Verovanje vanje je bilo razširjeno po vsem svetu že od samega začetka zgodovine in je univerzalno sprejeto še dandanes, razen v ozkih področjih protestantizma. Ta je poskušal svet svojih zagovornikov izprazniti in zatemniti tako, da je zavrnil naravno in popolno idejo o posredovalnih učinkih narave ter je vse skrčil le na dva činitelja, človeka in boga - načrt, s katerim je pojmovanje božanstva neskončno ponižal, človeka pa pustil brez pomoči.

Že bežna misel bo razkrila, da običajni pogled na božjo previdnost - pojmovanje o brezciljnem vmešavanju osrednje moči vesolja na podlagi lastnih uredb - pomeni vnos pristranskosti v načrt, in zato celega sprevoda zla, ki je nujno za njenimi petami. Teozofsko učenje, ki govori o tem, da človek dobi posebno pomoč le takrat, ko so njegova pretekla dejanja takšna, da si je le-to zaslužil, in da jo bo celo tedaj prejel preko tistih, ki so sorazmerno blizu njegovi lastni ravni, ne more biti deležno resnega ugovora.

Poleg tega nam znova razkriva še starejše in daleč pomembnejše pojmovanje o neprekinjeni lestvi živih bitij, ki se razteza od samega Logosa navzdol do prahu pod našimi nogami.

Na vzhodu so obstoj nevidnih pomočnikov vedno prepoznavali, čeprav se imena in značilnosti, ki jim jih pripisujejo, med različnimi deželami seveda razlikujejo. Celo v Evropi smo imeli stare grške zgodbe o nenehnem vmešavanju bogov v človeške posle in rimsko legendo o tem, da sta Kastor in Poluks vodila legije mlade republike v bitki pri jezeru Regillus. Takšno pojmovanje ni odmrlo niti s koncem klasičnega obdobja. V srednjem veku se je nadaljevalo v povestih o svetnikih, ki so se pojavljali v kritičnih trenutkih in pomagali, da se je vojna sreča obrnila v korist krščanskih vojsk, ali pa v zgodbah o angelih varuhih, ki so se spustili na zemljo in rešili pobožnega človeka iz razmer, ki bi lahko bile zanj uničujoče.

E-knjigo si lahko ogledate na naslednji povezavi: Nevidni pomočniki.
Za ogled eknjige potrebujete kratek program DNL Reader.
Kako delujejo e-knjige si lahko preberite v našem Priročniku.
Svoj izvod e-knjige pa lahko snamete in kupite na naslednji povezavi: Nevidni pomočniki.

Bralca opozarjamo, da je bilo delo napisano s pomočjo jasnovidne raziskave
Izvleček iz The Changing Face of Theosophy - Laurence J. Bendit

Le-te so igrale pomembno vlogo v teozofskem gibanju v obdobju po Madam Blavatsky. Pri nekaterih ljudeh so vzbudile spoštovanje in začudenje, včasih morda lahkovernost, pri drugih pa prav nasprotno.

Še več, v nekaterih primerih so raziskave potrdile spoznanja sodobne znanosti, v drugih niso. V nekaterih primerih lahko ob napredovanju znanosti ugotovimo, da so določene raziskave temeljile na znanstvenem sistemu, ki se je kasneje izkazal za zgrešenega; da v nekaterih ozirih raziskovalec ni bil objektiven, ampak pod vplivom tedanjih predstav, pa čeprav so morda bili globlji vidiki njegovega dela, ki so onstran dosega znanosti, povsem zanesljivi.

Naredili bi resno napako, če bi sprejeli raziskovalčevo nezmotljivost, ne glede na njegovo poštenost. Njegova osebnostna pristranskost nespremenljivo vpliva na njegovo vizijo, zaradi česar vidi devo ali angela s človeškim obrazom, namesto prepletajoče se vrtince sil, ki jih usmerja inteligenca, kakor jih vidijo redki, bolj objektivni “psihiki”. Vidčev um projicira obraz zato, ker si težko predstavlja inteligenco drugače, kot človeku podobno bitje. Na enak način v svojem umu počloveči tudi elementalne ali minljive vilinske oblike in razmišlja o “ljudeh” na drugih planetih v okvirih, ki so podobni tistim zemeljskega človeštva, in tako naprej.

Na kratko, videc pogosto zaznava stvari, kakršne bi rad, da so, ne da bi se zavedal izkrivljenja, ki ga vnaša v sliko, in niti tega, v kolikšni meri sprejema sugestijo, najsi neposredno ali posredno, od drugih. Seveda so stvari včasih lahko dejansko takšne kot so, natančno takšne, kakor jih opisuje jasnovidec, zato ne bi bilo modro, če bi jih prehitro obdali z dvomom. Vendar pa obstojajo nekatere stvari, pri katerih postane vizija prej simbolična kot pa, da bi opisovala nek predmet ali razmere. Tu ne vstopamo le na področje sanj, ampak tudi mitološkega in arhetipskega.

Z drugimi besedami, tako vizija kot domišljija nas lahko povzdigneta iz posvetnega v določeno stopnjo uresničitve transcedentalnega; in višje ko se povzpneta, bolj se bližata ena drugi ter dejansko postaneta nerazločljivi.

Tako so lahko nekateri vidiki jasnovidnega raziskovanja in preučevanja vse drugo kot pa preučevanje dejstev v običajnem materialnem smislu. Izražajo se skozi domišljijski kanal v simbolni obliki, vendar pa, zaradi obstoja realne povezave med zunanjo obliko in notranjo realnostjo, ne izgubijo nobenega od svojih duhovnih obeležij in nam pripovedujejo o resnicah, ki pripadajo svetu duha. Vendar pa se to lahko zgodi le takrat, ko so izničeni želeno razmišljanje, predsodki in mentalno pogojevanje, vsaj v tolikšni meri, kolikor je to dostopno človeškim bitjem.

Prispevki, ki zagovarjajo ali ugovarjajo ugotovitvam C. W. Leadbeatra:

C. W. Leadbeater: A Great Occultist
The Far-reaching Effects of a False Assumption
There is No Religion Higher than Truth

Zadnjič obnovljena: april 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji