Arena izpolnitve
Montague A. Machell

Theosophia, jesen 1971

Gladiatorski spopadi v starodavnem Rimu so simbol za mnoga mučeništva na mnogih ravneh obstoja. Imperij vsakodnevnega življenja prinaša agonije množicam častilcev v množici okoliščin. Kristjani so še vedno, metaforično rečeno, plen levov v psiholoških arenah, ki jih je izgradil imperij Želje, norosti in hrepenenja po vse večji brutalnosti in prelivanju krvi. Človeško življenje je Arena Izpolnitve, v kateri osebne ambicije in želje zavzemajo mesto divjih živali starodavnih cirkusov in uničujejo nezavarovanega in naivnega častilca Večne Resnice.

V današnji družbi se ponujajo tako številni ničvredni in neprimerni cilji, da je vzvišeni cilj življenja v veliki meri spregledan. Vojne, velike in majhne, lokalne in mednarodne, se odvijajo zaradi pridobitev, ki so zavajajoče prehodni in nepomembni za vzvišen Namen življenja - duhovno izpolnitev. Da bi bile razmere še slabše, so nacionalni cilji in bogastva ljudi daljnosežno uporabljeni za, in v mnogih primerih proizvajajo trenutno in prihodnje klanje. Vojna je rezultat razdeljenega človeštva, ki ga človeštvo brani in opogumlja z zavračanjem stanja, ki bi jo lahko končalo - BRATSTVA.

In ali ni razdeljeno človeštvo širši izraz razdeljenega življenja posameznika, v katerem pohlepna in prehodna osebnost sproža vojne nadvlade nad Nesmrtnim Jazom? Človekova duša, ki presega plemenske in nacionalne spore, je Gospod Skladja, ki edini lahko združi vsa ljudstva v eno samo nebeško zvezo Duhovne Izpolnitve. Religija, ki bi morala povezovati ljudstva, rase, plemena in narode v skupno poslanstvo božanske izpolnitve, je odgovorna za najbolj uničujoče vojne in prelivanja krvi na svetu. Zakaj? Zato, ker je Religija vedno znova in znova vztrajala pri najbolj pretiranih razlikah v verovanju, obenem pa zanemarjala vse-objemajočo duhovno istovetnost.

Z besedami “Ni Religije nad Resnico” Teozofija poudarja obsežno enost končne duhovne resnice - brezkompromisno duhovno življenje. V areni Izpolnitve človek ni postavljen zoper človeka; prej bi lahko rekli, da se človek v svoji lastni osebnosti sooča z divjimi živalmi nebrzdane želje, sebičnosti in predsodkov. Vojna, ki naj bi končala Vojno, je dejansko božanska preobrazba razdeljene osebnosti samega človeka v popolno spravo z ENIM ŽIVLJENJEM - njegovim Duhovnim Virom. Noben svetovni mir ne bo dosežen dokler ne bo v vsakem posameznem življenju vsakega posamezne entitete, ki nastanja ta svet, dosežen “Mir, ki Presega Razumevanje”! Tako oddaljen je dandanes Svetovni Mir - izpolnitev, ki jo je mogoče doseči le od znotraj, v enem srcu za drugim.

Ali ne ponuja to dejstvo nov pomen človekovi odgovornosti za svetovno reformo? Ali ne zahteva duhovne obnove vašega in mojega življenja? Do tiste mere, ko vzpostavljamo takšno obnovo, vstopamo v Areno Izpolnitve in zahtevamo soočanje s tistimi neukročenimi željami, na katere smo prikovani, a jim nismo podrejeni! Obračanje na Cezarja te nore osebnosti je nesmiselno. Le Volja ENEGA lahko ponudi moč za podreditev tega sovražnika.

Kot ljudem z občutkom za duhovno usodo je na nas, da sprejmemo to strašljivo soočenje, da ponudimo vse, kar imamo in smo, za Resnico, ki jo je potrebno deliti z vsemi. Ta Resnica ni osamljena, ni na novo avtorsko zaščiten “ izem”, ampak gre za ponovno odkritje Univerzalne Resnice, ki je vedno obstajala in vedno bo, žive skale, na kateri je izgrajeno vesolje - sprejetje človekove vrojene božanskosti in enosti z vsem kar je - neprecenljivega sada Univerzalnega Življenja. Naš potencial kot posameznikov prebiva v univerzalnosti Resnice, ki jo utelešamo.

Takšno sprejemanje mora predstavljati zmagoslavje zornega kota, ki vidi v majhnih in osebnih izkušnjah možnost neomejenega pomena - onstran tukaj in sedaj, in ki sublimno presega prehodna veselja in žalosti te zemlje. Človekova Duša lahko s tem sprejemanjem v svojem nesmrtnem sijaju ponudi nadvlado nad današnjim in jutrišnjim brezštevilnih inkarnacij. V leksikonu svojih religioznih zaobljub je Brezčasnost sprejeta stvarnost, ki vsakemu dnevu daje mističen pomen. Ta pomen, pritegnjen iz neizmerljive preteklosti, daje dostojanstvo in veličastje neskončni prihodnosti, h kateri lahko določno prispeva današnji dan. Pred očmi razsvetljenega Iskalca je mogoče v tej Areni Izpolnitve sestavljeno zlo preteklih dob preobraziti v zavestno rast Nesmrtnega Človeka.

Ali ni malo verjetno, da bi Univerzalni Zakon dovolil inkarnacijo na tej zemlji entiteti, ki bi ji bil usojen neuspeh in poraz? Ali ne mora divja zver v areni nazadnje postati deležna odrešitve s strani tistega JAZA, ki je žarek sijaja iz Enega Vira? Če je rast navzgor namen celotnega življenja, ali ni potem človek neoprostljivo oddaljen od Duhovnega Titana, za kar je bil rojen, in bi moral biti, če naj bi zatrl zemeljske klavnice? Univerzalno Bratstvo, znana podoba za ta neznani Mir, ki Presega Razumevanje, je ključ do globoke skrivnosti, skrivnosti o ENEM v vsem, in VSEM V ENEM: “Živi v Mojstru, kot NJEGOVEM žarku v tebi. Živi v tvojih soljudeh kot oni živijo v NJEM.” (Glas Tišine.)

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji