Sprejemanje
Peter McWilliams

Sprejemanje je tako pomembna stvar, da so jo nekateri poimenovali “prvi zakon osebne rasti”.

Sprejemanje preprosto pomeni to, da vidimo stvar takšno kot je in rečemo: “Takšna je ta stvar”.

Sprejemanje ni odobravanje, strinjanje, dovoljevanje, pooblaščanje, kaznovanje, rivalstvo, dogovarjanje, vdanost, sočutje, podpiranje, potrjevanje, ohranjanje, zagovarjanje, odtegovanje, preverjanje, krepitev, vzgajanje, opogumljanje, pospeševanje, promoviranje, dodajanje, dajanje potuhe ali kaj podobnega.

Sprejemanje pomeni reči: “To je tako kot je, in kar je, je tako kot je.” Velika filozofa Gertrude Stein (“Vrtnica je vrtnica je vrtnica” ) in Popeye (“Jaz sem, kar sem”) sta razumela sprejemanje.

Dokler resnično ne sprejmemo vsega, ne moremo videti jasno. Vedno bomo gledali skozi filtre “treba je”, “morali bi”, “nujno je” in predsodkov.

Ko se realnost spopade z našo predstavo o tem, kakšna bi morala biti realnost, realnost vedno zmaga. (Spustite nekaj v prepričanju, da gravitacija ne bo delovala. Vseeno bo padlo.) Tega ne maramo (to je, imamo težavo, da bi to sprejeli), zato se, ali spopadamo z realnostjo in postajamo vznemirjeni, ali pa se od nje odvrnemo in postanemo ne-zavedni. Če ste vznemirjeni ali ne-zavedni - ali pa če zaradi neke stvari nihate med tema dvema - se lahko vprašate: “Kaj pri tem ne sprejemam?”

Sprejemanje ni stanje pasivnosti ali nedejavnosti. Ne pravimo, da ne morete spremeniti sveta, nadomestiti slabo z dobrim, zlo z dobroto. Sprejemanje je dejansko prvi korak k uspešnemu delovanju. Če ne sprejmete v popolnosti situacije takšne kot je, potem boste imeli težave pri njenem spreminjanju. Še več, če v popolnosti ne sprejmete situacije, potem nikoli ne boste resnično vedeli, če je situacijo potrebno spremeniti.

Ko sprejmete, se sprostite; dopustite; postanete potrpežljivi. To je prijeten položaj, tako za sodelovanje kot za odhod. Ostati in se boriti (celo za smešne stvari: kolikokrat ste resnično trdno poskušali doseči dobro počutje?) ali zbežati z gnusom ali v strahu ni ravno izpolnjujoč način življenja. Je pa neizogiben rezultat ne-sprejemanja.

Vzemite si nekaj trenutkov in premislite o situaciji, s katero niste zadovoljni - ne o največjem bremenu v življenju, ampak le o preprostem dogodku, zaradi katerega ste čemerni. Sedaj sprejmite vse v zvezi s to situacijo. Naj bo tako kot je. Kajti, navsezadnje je tako, ali ne? Poleg tega se boste bolje počutili, če jo sprejmete.

Potem ko jo sprejmete, in vse v zvezi z njo, je še vedno verjetno ne boste marali, vendar pa jo lahko nehate sovražiti ali se je bati. V najslabšem primeru jo boste sovražili ali se je bali nekoliko manj.

To je resnična vrednost sprejemanja: glede življenja in sebe se počutite bolje. Vse, kar smo rekli o sprejemanju, se nanaša na stvari, ki ste jih naredili (ali pa pri tem niste uspeli). Dejansko je vse, kar smo dejali o sprejemanju uporabno še posebej za vaša presojanja o sebi.

Vse stvari, za katere menite, da bi jih morali storiti, pa jih niste, in vse, ki ste jih storili, pa menite, da jih ne bi smeli, enostavno sprejmite. Naredili ste jih (ali pa niste). To je realnost. To je tisto, kar se je zgodilo. Preteklosti ni mogoče spremeniti. Lahko se z njo borite, ali pa se delate, da se to ni zgodilo, ali pa jo sprejmete. Predlagamo zadnje. Življenje v krivdi, strahu in ne-zavedanju je najmanj ne preveč veselo.

Celo prvovrsten redoljub kot Sv. Pavel je priznal: “To, kar bi moral narediti, ne naredim, in tistega, kar ne bi smel, storim.” In to je bil človek, ki je vedel, kaj mora delati! Naslednjič, ko odkrijete, da delate nekaj, kar ne bi “smeli”, ali pa, ko ne boste nekaj naredili, kar bi “morali”, to lahko prav tako sprejmete. “Če je bilo dovolj dobro za sv. Pavla, potem bo tudi zame.”

Ko se nahajate že pri tem, potem lahko prav tako sprejmete vse vaše bodoče prestopke zoper tisto, kar bi “morali”, na tem svetu. Naredili boste prestopke. Ne, da nujno odobravamo prestopke. Ampak sprejemamo dejstvo, da človeška bitja počnejo takšne stvari; in če še niste sprejeli vašega človeštva - z vso veličastnostjo in neumnostjo, ki je v njem - potem je mogoče sedaj dober trenutek za začetek.

Ko se nahajate v stanju ne-sprejemanja, se je težko učiti. Stisnjena pest ne more sprejeti darila in stisnjena psiha - trdno odločena proti realnosti, ki se je ne sme sprejeti - ne more z lahkoto sprejeti lekcije.

Sprostite se. Sprejmite to, kar se že odvija - najsi to počnete vi, ali nekaj izven vas. Nato poiščite nauk. Morda ne boste uživali v vsem, kar se odvija v življenju, lahko pa uživate ob dejstvu, da je, ne glede na to, kaj se dogaja, “tu nekje skrit nauk.”

Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 1st Quarter 1995. Life 101, by Peter McWilliams, copyright 1991, by Prelude Press, Inc. 8165 Mannix Drive, Los Angeles, Ca. U.S.A.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji