Akcija in reakcija
Emily R. Plummer

Theosophia, November-december 1945.

Red je Univerzalni Zakon. Zato povezujeta vsa objavljanja, oblikovanja in delovanja, od najvišje duhovne ravni do najnižje fizične, neprekinjeni “Kozmična vitalnost in inteligenca”. Ker smo deli Kozmične Celote (tega univerzalnega Bivanja) in zato pod vplivom istega zakona reda, bi morali to nenehno potrjevati v vsaki naši misli in dejanju ter se tudi zavedati, da vsakokrat, ko kršimo naravne zakone, povzročamo težave, bolečino in žalost nam samim, dokler se ne naučimo skladno prilagajati naših misli in dejanj temu univerzalnemu zakonu reda. Potem napredujemo po poti, ki nas edina vodi stalno naprej in navzgor proti naši usojeni božanskosti. Če zakon in red ne bi delovala od najvišjega do najnižjega kraljestva življenja, ali ne bi potem prišlo do popolnega uničenja vseh stvari?

Pomislite na našo Mati Zemljo in na vse njene sestrske planete v sončnem sistemu, na vsakega s svojo lastno orbito in krožečega okoli lastne osi skozi milijone let pod vodstvom Očeta Sonca, ki vsem njihovim prebivalcem na evolucijskem vzponu tako podarja zime in poletja, pomladi in jeseni, noči in dneve, čase delovanja in počitka.

Ali bi lahko obstajali planeti in sonca brez zakonov, ki vladajo in nadzirajo njihova gibanja? Ali si lahko predstavljamo, da v kraljestvih Narave, od tistega pod mineralnim pa tja do človeka in duhovnih kraljestev, ne bi obstajala zakon in red? Če v vesolju ne življenju ne bi vladali nobeni zakoni, kaj bi preprečevalo zvezdam in planetom, da ne bi prišlo do trkov in medsebojnega uničenja, skupaj z vsemi njihovimi prebivalci? Tudi sonce bi lahko eksplodiralo ali zdrsnilo s svoje določene poti, namesto da sončnemu sistemu dobavlja potrebno svetlobo, toploto in življenjske energije. Ali si lahko predstavljamo, da za vsem tem ne deluje nek vzvišeni Vzrok in Glava vseh stvari, ki upravlja vse stvari preko zakona in reda?

Če poskušamo to izraziti bolj jedrnato, potem lahko rečemo, da vesolje deluje v popolnem matematičnem redu preko različnih stopenj vibracij in v kozmičnih delovanjih od najvišjega do najnižjega kraljestva Narave. Vendar pa se nižji razredi življenja, vključno s človeškim kraljestvom, le medlo zavedajo teh zakonov življenja: še posebej človeštvo, zaradi sebičnosti in napačno vodene moči volje. Zaradi kemičnih sprememb v naših telesih med nami besnijo različne bolezni, ki se pogosto odražajo v norosti preko razdraženosti, zavajanja, krutosti, nebratskih navad, od otroštva do odraslosti. Tudi naša nagnjenja do hrane in pijače daleč presegajo to, kar je potrebno za naš obstoj in zdravje. Ker živali v svojem naravnem okolju živijo in se hranijo preprosto ter uživajo svež zrak, so skoraj brez kakršnih koli bolezni. Tako smo, dokler se ne naučimo zakonov narave in jih ne začnemo uporabljati z razumevanjem in spoštovanjem, deležni vseh mogočih nesreč.

Če bi v našem vsakdanjem življenju prepoznavali, da je od atoma do vesolja vse urejeno s pomočjo zakona in reda, ali z drugimi besedami, Univerzalne Harmonije, in da, ko prekršimo že najmanjši zakon, do v določenem času privede do pravičnega povračila, potem ne bi živeli v takšnem kaotičnem svetu.

Zato začnimo preučevati dvojnost človeka: naš najvišji, nesebični, povzdigujoči Jaz, in nižji, sebični, navzdol usmerjeni jaz. Mi vsi gotovo vemo, da akcije povzročijo reakcije, katerih rezultati so včasih škodljivi in včasih dobrodejni. To je tisto, kar vnaša v naša vsakdanja življenja tako-imenovano dobro in zlo, ne le za nas same, ampak tudi za druge, kajti dejanja pomagajo ali škodijo storilcu, kakor tudi drugim, na katere vplivajo. Lahko pospešujejo ali zavirajo evolucijo odgovornega, njihov vpliv pa se širi do oblikovanja karmičnih vezi, ki nas vežejo na druge in ki jih bo potrebno izčrpati v prihodnjih rojstvih.

Navada je tok delovanja ali ravnanja; z drugimi besedami, ponavljajoča se dejanja v določenem času privedejo do stanja, v katerem dejanje postane spontano. Zato nas navade vodijo navzgor ali navzdol. Dobre, neosebne navade mišljenja, ki jih oblikuje nesebični, vzvišeni ideali, ne le za nas same, ampak za celotno človeštvo, nas peljejo naprej po evoluciji proti naši duhovni usodi. Zle navade pa, če jih ne razbijemo in popolnoma nadvladamo, sčasoma prav tako pridobijo na moči in ne le oslabijo žrtev, ampak postanejo spontan niz dejanj in vztrajajo še skozi nadaljnja življenja, dokler jih ne presežemo.

“Sej misel, pa boš žel dejanje; sej dejanje, pa boš žel navado, sej navado, pa boš žel značaj, sej značaj, pa boš žel usodo.”

Našo mrežo usode pletemo sami; najprej z mislijo, nato z delovanjem. To resnico je v “ Golden Precepts of Esotericism” (Zlatih pravilih ezotericizma) lepo izrazil pokojni G. De Purucker: “Višje, ko se vzpneš na evolucijski poti, bolj pazljiv moraš biti; zato bi moral zelo paziti, kako misliš in čutiš ter kako deluješ. Vsaj do določene mere si se naučil, kako uporabiti svojo Voljo in kakšen bo njen rezultat. Zato te bo imela Narava za odgovornega. Ker zakon vesolja obstaja, se ti ali vzpenjaš ali padaš z vsako mislijo in z vsakim dejanjem. V vsakem trenutku človeškega obstoja stojiš na začetku dveh poti - desne ali leve.”

Stalno moramo imeti na umu, da je nadvlada OSEBNEGA jaza pot rasti. In ker sta pred nami stalno dve poti, od rojstva do smrti, iz življenja v življenje, nas stalno usklajanje misli in dejanj z zakonom reda, vodi po poti napredka, dokler ne postanemo Mojstri naše usode na poti v končno Božanskost.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji