O hereziji in dogmi ter svobodi mišljenja
Anton Rozman

Beseda herezija izhaja iz grških besed hairesis (jemati ali izbirati), haireisthai (vzeti, prijeti) hairein (izbrati) in je neznanega izvora. Heretik, hairetikos, je torej tisti, ki je "sposoben izbrati". Oxford English Dictionary besedo herezija opredeljuje kot "teološko ali religiozno prepričanje, ki je v nasprotju, ali ki ga imajo za nasprotnega, 'katoliškemu' ali ortodoksnemu nauku krščanske cerkve, oziroma tistemu katere koli cerkve, veroizpovedi ali religioznega ortodoksnega sistema. V širšem pomenu je filozofsko, politično, znanstveno, umetnostno, itd. prepričanje ali nauk, ki je drugačen od splošno sprejetega in ki je obravnavan kot avtoritativen."

Besedi je dal polno veljavo Iraneus v svoji razpravi Adversus Haereses (Proti herezijam), v kateri je opisal in obrekoval svoje nasprotnike v zgodnji krščanski cerkvi. Svoje stališče je opisal kot ortodoksno - ortho (v pravi smeri) in doxa (mišljenje).

Seveda heretiki ne obravnavajo svoja prepričanja kot heretična. Kot herezijo jo opredeli nek vzpostavljen verski sistem. Da bi torej lahko obstajala herezija, mora obstojati tudi avtoritativen sistem ali dogma, ki je označena kot ortodoksna (pravilno mišljenje).

Dogma je prepričanje ali nauk, ki ga ohranja religija ali katera koli organizacija, ki je avtoritativna, oziroma neizpodbitna. Dogmo najdemo v religijah kot sta krščanstvo in islam, v katerih predstavlja osnovna načela, ki jih morajo podpirati privrženci teh religij. Kot temeljna prvina religije se dogma nanaša na tiste teološke nauke, za katere velja, da so tako dobro pojasnjeni, da bi predlog o njih razpravi ali ponovni obravnavi dejansko pomenil, da človek ne sprejema več dane religije za svojo, oziroma da se nahaja v obdobju, ko ga pretresajo osebni dvomi.

Kot dogmatična so mnogokrat opredeljena tudi ne-religiozna prepričanja na polju politike ali filozofije kot tudi v družbi sami. Izraz dogmatizem se uporablja takrat, ko ljudje ohranjajo svoja prepričanja na ne-razmišljajoč in konformističen način. Za dogme velja, da so anathema (izobčenje) znanosti in znanstvene analize, pa čeprav bi lahko rekli, da je tudi znanstvena metoda sama za mnoge znanstvenike dogma.


"Sedaj, ko sem svoj um primerno osvobodil vseh skrbi (in ko me na srečo ne preganjajo strasti) in sem prost vseh obveznosti, se bom vztrajno in svobodno posvetil splošnem prevratu vseh mojih prejšnjih prepričanj."

Descartes, Metafizične meditacije.


Ne zaupajte učitelju, ampak učenju.
Ne zaupajte besedam učenja, ampak duhu besed.
Ne zaupajte teoriji, ampak izkušnji.
Ne verjemite v neko stvar preprosto zato, ker ste zanjo slišali.
Ne verjemite v tradicije preprosto zato, ker so se predajale skozi mnoge generacije.
Ne verjemite v neko stvar zato, ker to govorijo ali govoričijo mnogi.
Ne verjemite v neko stvar zato, ker je zapisana v vaših religioznih knjigah.
Ne verjemite v neko stvar zgolj zaradi avtoritete vaših učiteljev ali starejših;
ampak po opazovanju in analizi, ko odkrijete, da je vse v skladu z razumom in da vodi v dobro in v korist enega in vseh, potem to sprejmite in živite v skladu s tem.

Kalama Sutra (starodavno buddhistično besedilo).


Moja lastna duhovna pot mi je pokazala pomen ravnovesja in nujnosti biti v stiku z lastnimi mislimi in čutenji. Prepričan sem, da duhovna rast zahteva pozornost in odgovornost ter ne zgolj slepe podreditve nekemu drugemu človeškemu bitju ali dogmi o nekem nevidnem božanstvu. Prišel sem do zaključka, da prinašajo bolj zadovoljive rezultate tiste duhovne tradicije, ki se osredotočajo na zdravljenje odnosa um/telo in na neločljiv odnos med svetim in posvetnim, ne pa na vzpodbujanje ločevanja uma/telesa. Na kaj mislim, ko pravim priznavanje in sprejemanje čutenj, misli in potreb, namesto njih zanikanja ali pretvarjanja, da ne obstojajo. Za mene je smiselna celostnost, ne pa drobitev. Osnovni vzgib bi morala biti ljubezen, ne pa strah ali krivda. Odločil sem se verjeti v temeljno prijateljsko, ne pa sovražno vesolje. Ker nimamo objektivne, absolutne referenčne točke za "resnico", raje verjamem v dobroto življenja, ker to čuti "pravilno", in zato, ker bi bila druga izbira preveč žalostna. Seveda verjamem, da obstojajo številne legitimne poti za razvijanje človekove duhovnosti. Prepričan sem, da je na vsakem človeku, da prevzame odgovornost za svoje lastno življenje.

Steven Hassan (Avtor citata vodi spletno stran Freedom of Thought Center).

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji