Jagrata, Svapna in Sushupti
George W. Russell - A. E.

Irish Theosophist, 15. januar 1893.

Medtem ko so filozofski koncepti starodavne Indije v zvezi z religijo in kozmogonijo v naših deželah do določene mere znani in cenjeni, pa je njena psihologija, ki je tesno povezana z njeno religijo in metafiziko, za nas sorazmerno nepoznana. V Evropi so se največji umi ukvarjali s špekulacijami o zakonih in aspektih fizične narave, medtem ko so se bolj poduhovljeni Hindujci poglabljali v raziskovanja narave življenja samega; z nepretrganim stremljenjem, predanostjo, introspekcijo in samo-analizo, so si pridobili širno znanje o stanjih zavesti, v katera lahko vstopi človek; odkrili so anatomijo uma in opisali mnoga stanja, ki se nahajajo med človekovim normalnim budnim stanjem in končnim stanjem duhovne svobode in združenosti z BRAHMO, kar je bil cilj tako religije kot znanosti. Najbolj zanimiva med njihovimi idejami je bila analiza stanj zavesti, v katera vstopamo v med spanjem. Grobo rečeno lahko ta razdelimo v dve, ki skupaj z budnim stanjem tvorijo trojico stanj, skozi katera prehaja vsaka oseba, pa najsi se tega zaveda ali pa ne. Ta stanja so znana kot: Jagrata - budnost, Svapna - sanjanje in Sushupti - globok sen. Slovenske ustreznice teh besed ne ponujajo nobene predstave o teh stanjih. Indijci menijo, da se, ko preidemo iz stanja Jagrata, onstran meje kaosa, vstopimo v Svapno in Sushupti, v realna stanja bivanja. Sushupti, najvišje, je bilo spoznano kot duhovno stanje; tu se duša dotakne širših centrov v velikem življenju in stopi v stik z nebeškimi inteligencami. Združitev teh stanj v eno je eden izmed rezultatov Raja-Yoge; v tem stanju chela ohrani spomin o tem, kaj se je zgodilo, ko se je njegova zavest nahajala na ravneh Svapne in Sushupti. Vstop v ta stanja po mojem mnenju ne bi smeli razumeti tako kot da je um v iskanju takšne izkušnje zapustil svoj tabernakelj iz mesa. Za to odhod iz fizične oblike ni nič bolj nujen kot za jasnovidnost, vendar pa je nujen prenos naše zavesti z ene ravni na drugo.

Ker mi porajamo Karmo tudi v stanjih sanjanja in globokega sna in ker ta lahko nato tako pomaga kot ovira dušo pri njeni evoluciji, je pomembno, da bi morali narediti določene korake proti združitvi teh stanj, tako da bi lahko znanje in modrost kateregakoli od teh stanj uporabili za izpopolnjevanje drugih. Naše misli in dejanja v budnem stanju delujejo na sanjanje in globok sen in naše izkušnje v slednjih vplivajo na nas v budnem stanju, s pomočjo sugestije in drugih sredstev. Razlog za to, da se ne spominjamo tega, kar se dogaja v stanjih Svapni in Sushupti, je v tem, da astralna materija, ki običajno obdaja miselni princip, ni dovolj subtilna, da bi v popolnosti zabeležila izkušnjo na bolj duhovnih ravneh zavesti. Da bi povečali odzivnost na bolj duhovni ravni, da bi povečali odzivnost na bolj subtilno materijo, moramo izvajati koncentracijo in tako zvišati vibracije, ali z drugimi besedami, razviti ali izpopolniti astralni princip. Sodobna znanost se hitro približuje zaključku, da razlike, ki jih zaznavamo v predmetih okoli nas, niso razlike v substanci, ampak razlike v vibriranju določene substance. Vzemimo bakreno žico; pošljimo skoznjo električni tok in postopoma povečujmo njegovo jakost, pa bo prišlo do pojava zvoka, toplote in svetlobe, do zaporednega pojavljanja barv spektra. Na podoben način se pri povečani jakosti v izvajanju kateregakoli dejanja zavest postopoma prenaša z nižje na višje ravni. Da bi poudarili ali usmerili razvijajoče se sposobnosti v ustrezen kanali, je potrebno nenehno stremljenje. Vzemite neko idejo - na primer, duhovno združenost vseh stvari - nekaj, kar je mogoče uresničiti le z našo popolno potopitvijo v duhovno naravo; poskušajte vsako dejanje izvajati v luči te ideje, naj postane predmet spoštljivega mišljenja. Če pri tem vztrajamo, bomo postopoma postali zavestni na višjih ravneh, kajti sila koncentracije ponese um onstran budnosti v stanji Svapna in Sushupti. Obdobje med spanjem in budnostjo, ki je bilo prej tema, bodo začeli prekinjati prebliski zavesti ali pa nas bo med dnevom obiskalo tovrstno znanje. “Tisti, ki je popoln v predanosti, najde duhovno znanje, ki se v njem pojavlja spontano,” pravi Krishna. Patanjali priporoča naj razmišljamo o znanju, ki se pojavlja v sanjah; če razmišljamo o takšnih izkušnjah, se nam razkrijejo številne stvari, ki so povezane z njimi, in tako postopoma postane znano in privlačno celotno senčno področje, mi pa bomo pridobili vedenje o naši lastni naravi, ki bo neprecenljivo in katerega ni mogoče pridobiti na drug način.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji