Teozofija v Jugoslaviji
A. M. Asejev

Okkultizm i Yoga, št. XIV.

Naši bralci že vedo, da je bilo v decembru leta 1947 z vladnim odlokom nepričakovano ukinjeno Teozofsko društvo v Jugoslaviji [1]; vsa lastnina, knjižnica, arhiv, sredstva, itd., so bila zaplenjena, sestanki prepovedani (glej Okkultizm i yoga, št. XI).

Pet let kasneje se situacija, navkljub dejstvu, da se je Maršal Tito usmeril proti zahodu, ni spremenila na bolje. Vodstvo T. D. ni le enkrat naslovilo prošnjo na oblasti, da bi mu bila vrnjena njegova posest in obnovljeno njegovo delovanje, vendar pa na nesrečo pri tem ni bilo uspešno.

Teozofsko društvo v Jugoslaviji je še vedno ukinjeno in prepovedano. Glede na naše informacije, se je celotno njegovo delovanje skrčilo na zasebne sestanke majhnih skupin nekaterih članov na domovih v obliki prijateljskih srečanj ob skodelici čaja; včasih so na njih organizirali krajša teozofska predavanja. Zaradi strahu pred preganjanji ni nobenih javnih sestankov.

Poleti 1953 se je v Huizenu odvijal kongres EFTS [European Federation of the Theosophical Societies - Evropske Federacije Teozofskih društev], ki se ga je želel udeležiti tudi bivši predsednik jugoslovanskega T. D., A. Piltaver, vendar mu oblasti niso želele izdati potnega lista. Kongresa se je uspelo udeležiti le M. G. [2], bivši predsednici beograjske lože. Ta je orisala stanje in vprašala, ali bi lahko mednarodno T. D. naslovilo prošnjo na jugoslovansko vlado, da bi se obnovilo delovanje v Jugoslaviji, vendar pa je bila strogo zavrnjena. Rečeno ji je bilo: “Ker je T. D. v Jugoslaviji prepovedano, se ne smete sestajati niti v majhnih skupinah - naj vsak na svojem domu zasebno preučuje teozofijo. Ker T. D. obravnava vsako vlado kot dano od Zgoraj, morate zaradi tega spoštovati državne zakone.” Tako je večina ravnala v skladu s tem ...

Nenavadno! To počnejo le zajčje duše. Ali naši dopisovalci res mislijo, da bi se lahko, če bi se prvi kristjani, ko so slišali za Dobre Novice, poskrili v mišje luknje, ne da bi se upali sestajati niti v majhnih skupinah, da ne govorimo o odprtem priznavanju svoje vere, luč Kristovega učenja razširila po vsem svetu?

Vprašanje je torej, kaj je sploh teozofija. Če ni mnogostransko učenje o Življenju, ampak mrtva dogma, ustvarjena za potrošnjo malim, jalovim dušam, potem prenehanje teozofskega društva v Jugoslaviji ni nobena velika izguba. Če pa teozofija prinaša svetu luč, potem skrivanje po vogalih in mišjih luknjah ni način, na katerega naj bi ravnali ustvarjalci novega življenja!

Seveda nimamo namena kritizirati dejanj voditeljev T. D. Le ne razumemo vzgibov, ki so jih vodili pri njihovem odgovoru jugoslovanskim teozofom. Zdi se nam, da bi morali poseči, na široko obvestiti svetovno skupnost o zatiranju svobode prepričanj, ki jih zagotavlja jugoslovanska ustava, pozvati UNESCO in ZN naj od vlade zahtevajo, da prekliče nepravično prepoved. Potapljajočega bomo rešili, ne z modrim nasvetom - ampak tako, da se potopimo do dna ...

Asuncion, 17. XII. 1954.

Opomba: Članek je preveden iz ruske revije Okkultizm i Yoga, ki je bila sama po sebi izjemen pojav. V tridesetih letih prejšnjega stoletja jo je v Jugoslaviji začel izdajati ruski emigrant, dr. A. M. Asejev, [3] ter jo obnovil in nadaljeval z izdajanjem v petdesetih letih v Paragvaju, kamor je Asejev prebegnil pred komunizmom. Zadnje številke so bile natisnjene v sedemdesetih letih. To je bila ena boljših, gotovo pa najtrajnejših ruskih okultnih revij. Potem, ko je bila na začetku le drobna brošura, je v svojih najboljših časih, v petdesetih in šestdesetih letih, vsebovala 160 do 200 drobno pisanih strani in je izhajala dvakrat na leto.

Prevod v angleščino in opomba Konstantin Zajcev.


[1] Ta tema bo obdelana v posebnem članku.  

[2] Po vsej verjetnosti g. Mila Grubačević, ki je bila žena visokega vladnega uradnika in verjetno zato deležna ugodnosti, kot je možnost odhoda v tujino. Slednja je, ob prizadevanjih za prevzem mesta predsednice T. D. v Jugoslaviji v letu 1969, v zasebnih pismih navajala, da je bila od leta 1953 Link-Officer (Uradnik za zvezo) in Vodja Ezoterične Šole za Jugoslavijo.

[3] Ruski teozofi, ki so zbežali pred komunizmom v tujino, so pod vodstvom g. Ane Kamenski (ki je v Ženevi pod pokroviteljstvom Council of the European Federation - Sveta Evropske Federacije - ustanovila International Theosophical Centre - Medarodni teozofski center) vzpostavili “The Russian Section outside Russia” - Rusko Sekcijo izven Rusije, sestavljeno iz 9. lož in 7. centrov, razpršenih po celem svetu. Ena izmed teh lož se je izoblikovala tudi v Beogradu, pod imenom “Jaroslav Mudri”. Loža je bila precej aktivna in je delovala do jeseni leta 1940, ko so bile po vsej verjetnosti zaradi vojne pretrgani njeni stiki z g. Ano Kamenski. Polovica njenih članov se je v začetku leta 1941 priključila Teozofskemu društvu v Jugoslaviji in v njegovem okviru ustanovila ložo “Bratstvo”. Vendar pa je ta loža delovala le do začetka aprila 1941, ko je Nemčija okupirala Jugoslavijo in je bilo zaradi tega razpuščeno Teozofsko društvo v Jugoslaviji. Več: Spomini na ložo Jaroslav Mudri.

Prevod in opombe Anton Rozman.

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji