Dve Teozofski društvi v SFR Jugoslaviji

Po Uredbi Predsednice Teozofskega Društva in po Izrednem Občnem Zboru Teozofskega društva v Jugoslaviji, sta tako v Jugoslaviji obstajali dve ločeni društvi z istim imenom: prvo, ki so ga pod tem imenom registrirale in ga kot takšnega na osnovi jugoslovanske zakonodaje obravnavale jugoslovanske oblasti (v nadaljnjem besedilu Teozofsko društvo v SFR Jugoslaviji); in drugo, ki so ga pod tem imenom na osnovi pravil mednarodnega Teozofskega Društva obravnavali organi mednarodnega Teozofskega Društva (v nadaljnjem besedilu Teozofsko društvo v SFR Jugoslaviji - Adyar).

19. februarja 1984 je Izredni Občni Zbor sklicalo tudi Teozofsko društvo v SFR Jugoslaviji - Adyar, na katerem je bilo prisotnih 13 članov od 47-tih, kolikor so jih tedaj imeli krogi “Služenje”, “Razumevanje” in “Ljubav”, 21 članov pa je bilo zastopanih preko pooblastil, neposredno pa na Zboru ni bilo nobenega člana kroga “Ljubav”. Na Zbor je prišel nepovabljeno tudi predsednik Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji vendar pa mu ni bilo dovoljeno prisostvovati zboru in mu je bilo svetovano naj si poišče pravnega svetovalca, če ne razume nastale situacije. Nato je Izredni Občni Zbor potrdil Uredbo Predsednice Teozofskega Društva in izvolil nove organe društva ter se odločil, da je potrebno v roku 14-tih dni oblastem sporočiti spremembe v društvu in pripraviti spremembe pravil društva.

25. februarja 1984 je potekala seja Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, na kateri so se člani seznanili z dopisoma, ki sta bila poslana na oblastem v republiki Hrvaški, pri katerih je bilo registrirano Teozofsko društvo v SFR Jugoslaviji, in sklenili, da je potrebno navezati stike s člani, ki so po uredbi mednarodne predsednice ostali samo člani mednarodnega Teozofskega Društva.

Tem je bilo nato poslano obvestilo o nastali situaciji in možnih rešitvah, na katerega pa je odgovoril podpredsednik Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji, D. J., in v katerem je med drugim zapisal: “Teozofsko društvo u SFRJ ipak nije i ne smije biti dirigirano iz inostranstva (kao što biste vi očito željeli) več svaku odluku predsjednika Medjunarodnog društva mora odobriti Skupština koja to nije učinila već je podnijela žalbu (medju vama ima pravnika koji su sigurno svjesni da je onaj skup u Ljubljani na koji niste dozvolili pristup, čista lakrdija). Tako čitava stvar do daljnjega - dok se ne reši žalba službeno - pravno miruje. ... Vi trenutno predstavljate ilegalnu grupu gradjana dirigiranu izvana ... Da ne govorim o Ezoteričkoj školi ... koja je takodjer več godinama dirigirana izvana ... Zbog Ezoteričke škole je Društvo i bilo zabranjeno 1946. godine. Odnosi ... kao i nekih drugih pojedinaca sa odredjenom tajnom organizacijom (ovdje ne mislim niti na Teozofsko društvo, niti na Ezoteričku školu, onih koji se tiče će znati) moglo bi biti predmetom istrage ... Čekam dan, kada će se konačno netko sjetiti postaviti pitanje po čijem je nagovoru ... sve ovo pokrenula ...”

7. aprila 1984 je ožja skupina članov Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar obravnavala nastale razmere in se seznanila z dejstvom, da so organi odstopili zadevo političnim organizacijam, pristojnim za ta vprašanja.

12. maja 1984 je potekal sestanek Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar in obravnaval pričakovani obisk Predsednice Teozofskega Društva v Jugoslaviji in vprašanje članstva. Izvršni Odbor se je ponovno sestal 9. junija 1984 in ugotovil, da oblasti zadevo še niso rešile in da bi bilo potrebno osebno stopiti do vodje oddelka, ki je obravnaval zadevo. Prav tako je ugotovil, da člani kroga “Ljubav” niso poravnali članarine za tekoče leto ter odločil, da bo aktualne zadeve odslej obravnavala ožja skupina članov Izvršnega Odbora društva.

Na sestanku Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, 30. junija 1984, je ta ugotavljal, da nima smisla intervenirati pri oblasteh, ker je očitno, da te zavlačujejo z rešitvijo vloge in da je društvo prejelo le 4 odgovore na 140 poslanih pisem članom društva.

V dneh od 27. do 29. avgusta 1984 je Ljubljano obiskala Predsednica Teozofskega Društva, da bi se seznanila z nastalimi razmerami. Ker so te predstavljale določeno zagato, v kateri se je znašlo društvo, je 9. oktobra 1984 Predsednica Teozofskega Društva pisala Indijskemu veleposlaniku v Beogradu, če bi lahko posredoval pri jugoslovanskih oblasteh v prid Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar. Na poizvedbo veleposlanika je nato predsednik društva poslal dokumente, da bi podrobneje predstavil nastalo situacijo, vendar pa o nadaljnji usodi te neformalne pobude ni podatkov - očitno pa je, da ni obrodila sadov.

17. novembra 1984 je potekal 1. Redni Občni Zbor Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, na katerem je bilo prisotnih 12 (z 22-timi pooblastili) od 55 članov društva, in na katerem so bile opravljene volitve v organe društva (brez pomembnih sprememb na vodilnih položajih, tako da je predsednik društva ostal Avguštin Gerden). Imenovana je bila komisija za pripravo novih pravil društva, sprejeta odločitev o izdajanju lastnega glasila in o organizaciji letne šole.

Na sestanku 12. 01. 1985 je Izvršni Odbor Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar obravnaval “viseče” člane, ki so se želeli priključiti Teozofskemu društvu v SFR Jugoslaviji - Adyar, in članek v reviji Mladina (Glej članek: Teozofija na razpelu sramote.), kajti razmere v teozofskem gibanju v Jugoslaviji so vzbudile tudi dokajšnjo medijsko pozornost, pri čemer so bili pisci člankov bolj naklonjeni “liberalni” struji v gibanju, kakor so poimenovali “frakcijo”, ki jo je vodil E. T., v nasprotju s “konzervativno” strujo, kakor so obravnavali “frakcijo” pod vodstvom A. G. Izvršni Odbor je zato sklenil, da se je potrebno odzvati na članek in predstaviti lastne poglede na nastale razmere.

Na sestanku Izvršni Odbor Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, 15. 03. 1985, so odborniki ugotavljali, da pošiljajo iz Adyarja vso korespondenco še vedno na stari naslov v Zagreb ter obravnavali priprave za društveno glasilo, obisk sekretarke EFTS, v aprilu tega leta, in letno šolo, ki naj bi bila ponovno na Bledu.

Na naslednjem sestanku, 31. 03. 1985, je Izvršni Odbor obravnaval vprašanja članstva in sprejel odločitev, da je potrebno poslati Argentinski sekciji poizvedovalno pismo, s prevodom članka v Mladini, kajti navajanje povezave Teozofskega društva v Argentini z Liciom Gellijem, voditeljem iztirjene italijanske masonske lože P2, je terjalo odgovor. Vendar pa tudi o usodi tega koraka ni nadaljnjih podatkov.

2. junija 1985 je potekal 2. Redni Občni Zbor društva, na katerem je bilo navzočih 13 članov (21 s pooblastilom) od 51 članov sekcije, in na katerem so prisotni ugotovili, da je bilo v minulem letu prevedeno večje število člankov, in dejstvo, da člani kroga “Ljubav” še niso plačali nobene članarine in da krog ni poslal nobenega poročila o svojem delu. Opravljene so bile volitve za mesto tajnika in ekonoma društva. Glede podane vloge na Hrvaškem pa se je Zbor odločil, da je bolje, da se ne stori nič, ker bi morebitna negativna odločitev povzročila resne težave. Poletna šola na Bledu je to leto potekala od 21. do 28. julija.

Na sestanku Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, 20. oktobra 1985, je bil pripravljen osnutek članske izkaznice in predlagana “karenčna doba” dveh let in podpis dveh članov društva za sprejem novega člana v društvo. Ugotovljeno je bilo, da krog “Ljubav” na Reki ne deluje in da naj bi zato tamkajšnje člane občasno obiskoval in imel predavanja predstavnik kroga iz Ljubljane.

Na naslednjem sestanku Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, 8. decembra 1985, je bilo govora o pripravah na izdajo glasila in zopet o nujnosti poživitve dela na Reki ter pripravi predlogov sprememb statuta društva iz leta 1981.

V februarju leta 1986 je izšla prva številka Teozofske Misli (Glej: Urednikov nagovor.), do konca leta pa še dve, v juliju in decembru (Glej: Vsebine Teozofske Misli).

Sestanek Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, 7. maja 1986, je potekal pod vtisom vloma in kraje v društvenih prostorih, ob ugotavljanju, da so resni problemi s plačevanjem članarine in da so trije člani iz Reke izstopili iz društva.

Dne 18. maja 1986 je v Zagrebu potekala skupščina Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji, na kateri so prisotni člani izglasovali spremembo imena društva v društvo “Pitagora”. Mnogi člani, še posebej tisti iz kroga “Bratstvo” so oporekali tej odločitvi in legalnosti postopka, po katerem je bila sprejeta ta odločitev, vendar brez uspeha, tako da je s tem dnem formalno prenehalo obstajati Teozofsko društvo v SFR Jugoslaviji.

Na 3. Rednem Občnem Zboru Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar, 25. maja 1986, na katerem je bilo prisotnih in zastopanih 29 od 49-tih članov društva, so člani kroga “Služenje” ugotavljali, da bi bilo mogoče poživiti delo društva s povezovanjem z vegetarijanskim društvom in z društvom za zaščito živali. Zbor je obravnaval tudi težave s tiskanjem glasila Teozofska Misel in problem, kako vključiti v pravila “karenčno dobo”, da ne bi bila v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Zato je bila imenovana nova komisija, ki naj bi pripravila spremembo pravil do naslednjega občnega zbora. Sklenjeno je bilo, da bo poletna šola na Bledu potekala od 12. do 17. avgusta pod motom: Vzgajaj samega sebe (te se je je nato udeležilo 16 članov), medtem ko naj bi se tečaj za interesente prestavil na kasnejši čas. Glede na to, da se je v Zagrebu izvršilo preimenovanje Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji, je Zbor sklenil, naj se poizve za možnost prenosa sedeža društva v Ljubljano.

Na sestankih Izvršnega Odbora Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji - Adyar koncem leta 1986 in v začetku leta 1987 je odbor sklenil, da bo različnim založbam ponudil v tisk knjigo Mabel Collins Luč na pot in zadolžil kroge, da prispevajo k razširjanju društvenega glasila, ker so ostajali mnogi izvodi od 100-tih tiskanih neprodani. Glede rešitve razmer v krogu “Ljubav” na Reki je bilo sklenjeno, da se pod njegovim okriljem zberejo vsi člani s slovenske in hrvaške obale.

25. marca 1987 je J. K. podala ostavko na mestu vodje kroga “Služenje”, ker sta se s soprogom odločila za odhod v Adyar, ki sta ga obiskala v predhodnjem letu.

Na sestanku 12. aprila 1987 se je Izvršni Odbor društva soočil z nenadno smrtjo predsednika društva. Dolžnosti vodenja društva je prevzel podpredsednik društva, Anton Jesse, izoblikovano pa je bilo tudi novo članstvo kroga “Ljubav”.

28. aprila 1987 je društvo prejelo sporočilo o pripravah na Letni Kamp v Gozd Martuljku, ki ga je poslal “Odbor za pripremu ljetne škole”, sestavljen iz nekaterih bivših članov Teozofskega društva v SFR Jugoslaviji z Reke, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada, v želji, da bi se nekako presegla nesoglasja iz preteklih let, vendar pa so bili nekateri v društvu odločno proti kakršnemukoli dogovarjanju.

5. maja 1987 je potekal 4. Redni Občni Zbor društva, ki je v tem letu štelo 47 članov. Delo društva je potekalo po ustaljenem redu, predvsem preko rednih sestankov lož in prevajanjem člankov ter organiziranjem javnih predavanj ob obisku tajnice EFTS. Naslednji, 5. Redni Občni Zbor, 4. junija 1988, pa se je začel s spominom na preminulega dolgoletnega člana, L. K. Zbor se je odločil, da je potrebno v društveno glasilo vnesti več srbo-hrvaških besedil in da se v pravilih društva navede, da je sedež društva v Ljubljani. Ugotavljal je, da se število članov društva ni spremenilo.

Naslednji dve leti sta minili v ponovnih poskusih, da bi društvo nekako rešilo vprašanje pravnega nasledstva po Teozofskem društvu v SFR Jugoslaviji, vendar pa pri tem ni bilo uspešno, tako da se je odločilo za ustanovitev društva v Republiki Sloveniji. 25. maja 1989 je tako potekal Ustanovni Občni Zbor Teozofskega društva v Sloveniji, s čemer je dokončno prenehalo obstajati Teozofsko društvo v SFR Jugoslaviji.


To je deseti v nizu člankov, ki naj bi predstavili zgodovino teozofskega gibanja v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Temelji na trenutno dostopnih podatkih in je zasnovan razvojno, tako da bo sproti dopolnjevan z novimi spoznanji. Zato bralce vljudno naprošam, da tvorno sodelujejo pri tej predstavitvi z njim dostopnimi podatki, ki bi nadalje osvetlili zgodovino teozofskega gibanja v Sloveniji in bivši Jugoslaviji.

Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji