Teozofski misli na pot

Ko prihaja prva številka Teozofske misli v svet, je prav, če ji zapišemo nekaj besedi na pot. Knjigam, ki so jih izdajali so navadno zapisovali: Quod bonum, felix, faustumque sit, kar je pomenilo: naj bo v korist, srečo in v dobro usodo. Tako bi bilo želeti tudi naši Teozofski misli.

Ko gledamo sedanjost, vidimo ogromno negativnega, ogromno zloveščega. Še zmerom so, na tem ali drugem koncu sveta, vojne, prevrati, poboji, lakota, potresi, katastrofe, gospodarske stiske, sovraštvo, terorizem, ekološke stiske in mračne perspektive. Kaj nam bo prinesel jutrišnji dan? Novo vojno, ali katastrofo, s katero bo prizadet celotni planet, ali pa velik njegov del. Vse to so vprašanja, ki tarejo celotno človeštvo in posameznika.

In kje je rešitev, kje je izhod?

Treba je nekaj spremeniti v ljudeh, ki imajo krmilo držav v svojih rokah in v narodih in posameznikih. Svet je postal zaradi sedanjih komunikacijskih sredstev majhen in vse, kar se pripeti na drugem koncu sveta, o tem izvemo že domala naslednji trenutek in tamkajšnji problem, ali stiska, se nujno približa tudi nam in postaja tudi naše vprašanje in stiska, saj smo tudi mi lahko vsak trenutek enako, ali še huje prizadeti.

Na vsa ta vprašanja nam lahko odgovori in daje rešitev prastara modrost, božanska modrost - teozofija.

Treba je spremeniti naše gledanje, mišljenje in čustvovanje.

Treba je občutiti in spoznati, da v vseh oblikah in povsod utriplje isto življenje, ki se izraža zaradi posebnih oblik v vsaki posebno in edinstveno. V našo zavest mora prodreti spoznanje, da ni razlik v življenju ali principu življenja, marveč, da so razlike samo v oblikah, skozi katere se to edinstveno življenje izraža in razodeva.

Iz tega spoznanja pa izvira zaključek, da obstaja bratstvo med ljudmi in ne le med njimi, ampak tudi med ljudmi in živalmi, rastlinskim in mineralnim področjem, torej bratstvo z in do vsega stvarstva.

Res je, da je beli človek drugačen kot rumeni, črni ali rdeči, vendar vse oživlja isto življenje in po tem istem življenju pa smo si bratje in sestre.

To spoznanje pa gre dalje s tem, da je notranja vez, ki povezuje in združuje vse oblike, lahko samo ljubezen, dobrohotnost, razumevanje in strpnost in da je sebičnost kršitev načela bratstva. Gotovo imajo mnogi izmed nas izkustvo, da življenje povrne vse, kar smo življenju dali, čeprav nemara čisto od drugod in po drugih ljudeh ali stvareh, kot smo pričakovali.

In to spoznanje gre še dalje in zahteva od človeka zaupanje drug v drugega, saj brez medsebojnega zaupanja med ljudmi ni mogoče znosno življenje. To občutimo v vsakdanjem življenju, saj čutimo tudi na lastni koži, kako je namesto zaupanja med ljudmi zasejano sumničenje, bojazen, nevoščljivost, tekmovalnost, sovraštvo in prezir.

In še eno veliko spoznanje izvira iz principa edinstvenega življenja, t. j. – spoznanje, da je življenje večno in neuničljivo in temu spoznanju moramo posvetiti naše misli in čustva in naše vzore, ne pa k oblikam, ki nastajajo in minevajo ter predstavljajo utvarni svet, ki v našem času za mnoge pomeni edini resnični svet, za katerega se pehajo v svoji potrošniški miselnosti. Potrošništvo jim je cilj, t. j. najnovejši model avtomobila, ali televizorja, najnovejša oprema hiše ali stanovanja itd., čeprav prav ta potrošniška miselnost vodi do škodljivega medsebojnega tekmovanja, zavisti, odtujevanja, žalosti in kup negativnih pojavov, ki smo jim vsak dan priča.

Vse te misli, ki lahko rešijo vprašanja naših dni in so tako usodna za vse človeštvo in celo za naš zemeljski planet, vse nudi božanska modrost in teozofska misel kot taka.

Seveda pa je za ta namen potreben izreden premik v vsem našem mišljenju in čustvovanju. Preusmeritev od egoizma k altruizmu, k služenju skupnosti, premik od sumničenja, sovraštva, opravljanja itd. k zaupanju, dobrohotnosti in dobronamernosti, ljubezni in razumevanju in strpnosti, premik od vere v oblike k veri v življenje. Samo ti premiki v naši duševnosti lahko rešijo svet. Dal Bog, da bi do teh premikov prišlo in naj k tem premikom prispeva svoj delež tudi naša skromna Teozofska misel z lučjo, ki sveti iz davne modrosti. Tako je tudi naša želja, da bi Teozofska misel našla plodna tla v zavesti njenih bralcev.

Avguštin Gerden

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji