Osebnosti in avtoriteta
Tibetanski Učitelj

The Beacon, Dodatek, avgust 1934.

Trenutno obstaja veliko špekulacij v zvezi z mojo identiteto in veliko razpravljanja glede avtoritete ali ne-avtoritete knjig, za katere sem odgovoren. Vendar po čem takem ni nikakršne potrebe in je povsem nekoristno. Tisti, ki resnično vedo, kdo sem, ne čutijo nobene želje, da bi razglašali svoje vedenje, in bodo skrbno spoštovali mojo anonimnost, tako kot to počne moja zapisovalka, A. A. B., medtem ko besede in špekulacije tistih, ki ne vedo, tako ali tako nimajo nobene vrednosti. Če bi kdorkoli objavil mojo identiteto, bi s tem samo razkril svojo nevednost in to, da je le žrtev domišljij. Resnični poznavalec, ne pove vsega, kar ve, in vedno spoštuje zakon tišine.

Nekateri so rekli, da sem Mojster D. K., drugi pravijo, da sem Mojster K. H., ki piše pod psevdonimom Tibetanec. Spet tretji gledajo name kot na plod domišljije A. A. B. in menijo, da je Tibetanec zgolj oblika, preko katere se projicira njena podzavest. In spet četrti pravijo, da sem učenec Mojstra K. H. (in glede tega se ne motijo zelo, saj sem tesno povezan z njim) ali pa tibetanski lama ali opat. Vse gornje špekulacije naštevam zato, da bi prevetril celotno zadevo, kajti stvari, ki so izražene v besedah, in špekulacije, ki jih izpostavimo svetlobi dneva, kaj hitro izgubijo svojo privlačnost.

Že dolgo časa čutim, ko opazujem rast dela, ki je sledilo objavi mojih knjig, da je nastopil čas, ko moram podati avtoritativno izjavo in osvoboditi privržence glamurja njihovih lastnih domišljij. Vendar pa bi rad, preden to naredim, podal nekaj pojasnil.

Ena od najbolj nevarnih miselnih-oblik, ki stoji na poti človekove osvoboditve, je miselna-oblika avtoritete. Glede na to, da lahko vsak posameznik ali vsaka skupina trdi, da je eden od Mojstrov nekaj rekel ali zahteval določeno delovanje, bo človek - voljno in z veseljem - poslušal. Toda poslušnost te vrste je v svojih učinkih pogubna in ni v nobeno pomoč tistemu, ki jo ponuja. Če nek učitelj z ustreznim poudarkom izjavi: “To sem slišal od enega od Velikih”, bo vedno našel verujočo publiko. Če reče: “Eden od Starejših Bratov mi je povedal naslednje, ali, je od mene zahteval določeno delovanje,” potem je lahko gotov, da si bo pridobil navdušene privržence. Vendar pa so tisti, ki se odzovejo in ki sledijo na tak način, le slepi častilci, ki ponujajo brezpogojno poslušnost in slepo sprejemanje tega, kar so slišali. A, bratje moji, kdo si želi takšno vrsto privrženosti? Takšno stanje stvari ni izraz resničnega duhovnega življenja. Je izraz osebnosti, ki sledi osebnosti. Dandanes in v tej generaciji si ljudje ne pridobivajo svobode s takšnim delovanjem. Učenci, iniciati in starejši Bratje rase ne najdejo nobenega zadovoljstva v takšni poslušnosti in v takšnem sprejemanju resnice, in iz takšnega tipa osebnosti ne nastajajo bodoči Mojstri - vse dokler se ne otresejo avtoritete in ne prenehajo ponujati svoje predanosti osebnostim Velikih ali pa kateregakoli učitelja.

Če boste rekli, da je v preteklosti prav takšna predanost mnoge pripeljala do svetlobe, se bom strinjal. Takšna je bila dejansko v preteklosti metoda in takšen bo vedno odziv otrok rase. Vendar pa to ni metoda prihodnosti; in prav gotovo ni način, na katerega naj bi se urili učenci in vajenci Nove Dobe.

Pa vendar nekateri danes pravijo, da mora biti Tibetanec Mojster in da mora biti zato vse v njegovih knjigah resnično. Z zanosom trdijo, da je takšen in takšen, in da je zato potrebno to, kar govori, sprejeti tako kot je rečeno. Oni pravijo, da so bile njegove knjige predane na enak način kot Tajni nauk in drugi sveti spisi sveta (in teh je mnogo) in da so zato nujno točne, da morajo biti zato nujno navdihujoče in da jih je potrebno sprejeti kot takšne. Mnoge takšne stvari govorijo predani, nespametni in hudobni, zaradi česar je ohromljeno in ovirano delo, ki si ga prizadevam opraviti.

Zakaj je pomembno, kdo sem? Če je učenje, ki ga v tem času predajam, v skladu s tistim, ki je bilo predano v preteklosti, potem ga bo moder študent postavil na njegovo pravo mesto in razumel. Vsaka generacija bi morala proizvesti učenje, ki je potrebno, da jo vodi v naslednji korak na Poti - ponavljam, to mora narediti vsaka generacija, če naj sploh kaj pomeni evolucijski razvoj človeškega uma. V naravi ni nič statičnega in negibnega. Tisti, ki verjamejo, da v svet ne more prodreti nobena druga resnica kot le tista, ki se izraža vzdolž njihovega lastnega načina tolmačenja in preko njihovega posebnega izrazoslovja, bodo neizogibno spoznali, da se motijo. Nadalje, tisti, ki trdijo, da ni predano nobeno učenje, razen tisto, ki se preda enkrat v sto letih, in da zaradi tega pred koncem tega stoletja ne bo predano nobeno drugo učenje, se prav tako motijo in so prav tako neumni kot tisti, ki, brez razlikovanja, sprejemajo kot resnico vse, kar je rečeno, ne glede na vir ali vsebino. Vse, kar je potrebno, je le to, da se temu toku nudi dovolj velik poudarek. Vendar pa vas bom s tem v zvezi opomnil na to, da je imela H. P. B. vseeno povsem prav, ko je govorila, da pred koncem tega stoletja ne bo predano nič več - le da je potrebno razumeti kontekst, v katerem je to izrekla. To trditev je podala v mejah cikla prvega žarka, kar sem že poudaril drugod, tako da bi bila ona prva, ki bi prepoznala kot tako vsako učenje, ki bi lahko izšlo iz ciklov drugih žarkov in so na primer sodobne znanstvene formulacije resnice. Te prihajajo v svet preko vpliva ciklov petega žarka, žarka konkretnega znanja. Ta žarek je naredil precej, da bi osvetlil resnico sveta pojavljanj in odprl vrata v svet nevidnega ter neotipljivega. Učitelji tega žarka so naredili prav toliko kot sama H. P. B., da bi razbili materialistično breme, pod katerim je delovalo človeštvo. Vsaka generacija naleti na nove in posebne probleme, in stalno rastoče psihološko izpopolnjevanje rase zahteva nove predstavitve resnice in novo izrazoslovje.

Toda dandanes se precej resnično vrednega učenja izgublja v besnenju besed okoli identitet in osebnosti ter v divjih razpravah glede iskrenosti učitelja. Precej resnične koristnosti sinteze resnice izginja v prepirih zavedenih študentov glede pomena in statusa učitelja. Tako se je na primer spregledalo precej vrednosti Tajnega Nauka in zanikalo precej njegovih načel samo zaradi tega, ker so se privrženci osebnosti H. P. B. prepirali o tem, kdo in kaj je ona bila. Naj vam zagotovim, da H. P. B. ni prav nič mar, kaj misli kdorkoli od vas, ampak jo zanima le širjenje okultnih načel resnice in rast bratstva v svetu. Ali lahko poudarim te zadnje besede - rast bratstva? Ali se bratstvo širi, ko se ljudje prepirajo glede besednega navdiha Tajnega Nauka ali katerekoli druge knjige? Ali prinašajo veličino bratstvu zapisani pamfleti in razširjeni članki, ki napadajo to skupino ali onega učitelja? Ali resnično pomagamo javnosti z izjavami v podporo tej, ali proti oni osebnosti? Ali so splošni javnosti kaj pomagala do resničnejšega razumevanja ljubezni in združenosti sovraštva, ki so se kazala v pristranskih držah mnogih učiteljev in njihovih privržencev? Ali so stvar dejanskega ezoterizma in duhovnega življenja kaj pospešila ljubosumja in sovraštva različnih ezoteričnih in okultnih organizacij?

Prišel je dan, ko se mora vse to končati in ko morajo iti številne skupine naprej skupaj, v ljubezni in medsebojnem razumevanju. Vse skupine potrebujejo druga drugo, ko se soočajo z delom pomoči svetu proti svetlobi resnice in proti božanskemu izrazu. Skupaj si morajo prizadevati povzdigniti človeštvo in si konstruktivno medsebojno pomagati pri vzpostavitvi bratstva na zemlji. Mojstri delajo na polju sveta skupaj, svojim individualnim in izbranim nalogam ter odzivanju na potrebe sveta se sicer predajajo na sebi lasten poseben način, a vendar ves čas sodelujejo. Delo je eno, in Oni se ga lotevajo skupaj.

Zagotovo je nastopil čas, ko bi morali ljudje prenehati z napadanjem drug drugega glede tolmačenja resnice in rabe izrazov ali fraz; dandanes bi morali stopiti skupaj, da bi z ramo ob rami predali Eno Resnico iščoči javnosti. Hvaležni bi morali biti, da bodo v mnogih tolmačenjih in izrazoslovjih, v mnogih tipih uma, gotovo našli tisto, kar iščejo. Bratje moji, kaj je bolj koristno? To, da se prepirate med seboj glede rabe katerekoli posebne besede ali glede tolmačenja, ki ga je potrebno dodati k izjavi nekega okultnega voditelja, duhovnega učitelja ali skupine, ali to, da spoznate, da se vsaka resnica, ko se filtrira skozi um kateregakoli človeka, nujno izrazi z napačnimi besedami in se zato takoj omeji, njen pomen pa do določene mere izkrivi? Pa vendar je mogoče, navkljub vsemu temu, predstaviti goreče iščoči javnosti naslednje potrebno učenje s postopnim predajanjem resnice. To, kar sem povedal tukaj, velja tako za to, če govorite o umu in besedah H. P. B. ali o Tibetanskem učitelju ali o kateremkoli od učiteljev ali razlagalcu resnice v današnjem svetu.

Načela so tista, ki štejejo, in ne osebnosti. Vendar pa se ne izognite tej resnici rekoč, da je tu vključeno načelo navdiha in da je to načelo v osnovi duhovnega statusa. Edini navdih, ki bi vas moral zanimati, je tisti, ki izhaja iz vaše lastne duše, ki vas bo vodil do tega, da boste prepoznali resnico kjerkoli in kadarkoli se boste z njo srečali; in edini status, ki vas osebno zadeva, je ta, kje na lestvi evolucije se nahajate vi sami.  Pomembno je bratstvo in ne identiteta ter hierarhičen položaj kateregakoli posameznika. Pogosto lahko ugotovite, da je ta in to, kar mislite, da veste, odvisno od besed nekoga drugega in da ste zopet privrženec in vernik. Širjenje luči, ki jo zahteva sveta, ne pa prinašalci luči, je tisto, ki bi moralo prejeti ustrezno priznanje. Trenutno je aktualna rast miru na zemlji in spodbujanje h konstruktivnemu delovanju ljudi dobre volje, ne pa širjenje vaših lastnih posebnih idej glede tega, na kakšen način bi bilo potrebno izraziti Večno Modrost. Širitev resnice, v njenih številnih oblikah (in zato ustreznih za mnoge ume), je tisto, kar bi vas moralo zanimati, ne pa izgubljanje vašega časa in denarja, da bi dokazali, da je nek poseben učitelj prevarant ali slepar - v glavnem zato, ker vam ni všeč njegovo izrazoslovje, ali pa zato, ker ne poudarja tega, ali pa ker ne opeva določenega učitelja, ki bi ga po vašem mnenju moral.

Kar zadeva resnico, ki jo skušam predati jaz sam, in v zvezi z mojo identiteto, naj povem eno ali dve stvari, nakar o tej stvari ne bom več govoril.

Moj duhovni status in položaj na lestvi evolucije ni, če mi dovolite to reči, vaša stvar. Ali je oseba iniciat, adept, Krist ali skromen aspirant in učenec je stvar, ki zadeva le njega in njegovo lastno dušo. Na določeni stopnji lahko zadeva njegovega Učitelja ali skupino učencev, s katero je povezan, tako da bi ta lahko prepoznala njegov dosežek in to, da je eden izmed njih, vendar pa to vprašanje nima nobenega eksoteričnega pomena in se o njem ne razpravlja izven kroga človekovih notranjih duhovnih povezav. Človekov status se bo presojal na podlagi količine njegovega služenja in duhovne koristnosti in ne na podlagi kakršnekoli trditve, ki bi jo izrekel on sam ali drugi. Sedaj je pomembna duhovnost in ne status.

Dovolj bo, če povem, da sem Tibetanski učenec določene stopnje, kar vam pove zelo malo, kajti vsi smo učenci, od najbolj skromnega aspiranta, pa vse do, in onstran, samega Krista. Živim v fizičnem telesu ko drugi ljudje, na meji Tibeta, in včasih (z ekzoteričnega zornega kota) vodim večjo skupino Tibetanskih lam, ko mi to dovoljujejo moje druge dolžnosti. To dejstvo je tisto, ki je sprožilo poročilo, da sem opat te dotične lamaserije. Tisti, ki so povezani z menoj pri delu Hierarhije (in v tem delu so povezani vsi resnični učenci), me poznajo še po drugem imenu in položaju. A. A. B. ve, kdo sem, in me prepoznava po dveh od mojih imen, vendar pa ona ne bo razkrila moje identitete. Ona razume nevarnost, ki obdaja prakso izražanja trditev, in tveganja, ki so povezana s širjenjem resnice ter izdajanjem knjig, ki so bile posredovane s tako-imenovanim božanskim navdihom.

Sem zgolj vaš brat, ki je potoval po Poti nekaj dlje časa kot povprečen študent in je zato prevzel večje odgovornosti. Nisem nekdo, ki se je boril in si izboril svojo pot v večjo mero luči kot aspirant, ki bo bral ta članek; in zato moram za vsako ceno delovati kot posredovalec luči. Nisem star človek, tako kot to šteje med učitelji, pa vendar nisem mlad ali neizkušen. Moje delo je učiti in širiti poznavanje Večne Modrosti, kjerkoli naletim na odziv; in to počnem že mnogo let. Skušam pomagati tudi Mojstru M. in Mojstru K. H., kadarkoli se za to ponudi priložnost, saj sem že dolgo povezan z Njima in Njunim delom.

V vsem zgoraj, sem vam povedal precej, pa obenem nič, kar bi vzpostavilo moj status ali vas vodilo do tega, da mi ponudite slepo poslušnost in neumno predanost, ki ga čustven aspirant ponuja Guruju ali Učitelju, s katerim se še ni sposoben povezati. Tega zaželenega stika pa ne bo mogel navezati, dokler ne bo preoblikoval čustvene predanosti v nesebično služenje človeštvu - in ne Učitelju.

Knjige, ki sem jih napisal, so objavljanje brez zahteve, da bi bile sprejete. Lahko so, ali pa niso, točne, resnične in koristne. Na vas je, da preverite njih resnico s pravilno prakso in izražanjem intuicije. Ne jaz ne A. A. B. nisva niti najmanj zainteresirana, da bi jih imeli za navdihnjene spise, ali da bi kdorkoli o njih govoril (z zadrževanjem diha) kot o delu enega od Mojstrov. Če predstavljajo resnico na tak način, da naravno nadaljujejo tisto, kar je bilo že ponujeno v učenjih sveta, če podana informacija spodbuja stremljenje in voljo služiti z ravni čustev na raven uma (na raven, na kateri je mogoče najti Mojstre), potem bodo služile svojemu namenu. Kar bi lahko o njih rekel kritičen, ljubosumen in uničevalski, nima nobenega pomena. Če predano učenje izzove odziv razsvetljenega uma delavca v svetu in spodbudi preblisk njegove intuicije, potem naj bo učenje sprejeto. Ne pa drugače. Če bodo trditve naletele na morebitno potrdilo ali se izkazale za resnične na podlagi testa Zakona Ustreznosti, potem je to v redu in dobro. A, če temu ne bo tako, potem povedanega študent naj ne sprejme.

Če boste v tem učenju in teh knjigah naleteli na nekaj, kar ne morete razumeti, ni vedno nujno, da sklenete, da je lažno. Dajte učenje na stran, s spoznanjem, da morda zaenkrat še ne veste dovolj, da bi si o stvari izoblikovali modre zaključke. Ne izgubljajte pa časa z nesmiselnim napadanjem učenja ali enako nesmiselnim špekuliranjem glede moje identitete, moje iskrenosti ali mojih ciljev. Če vam ni všeč, kar pravim, potem se spomnite, da je svet poln učiteljev, ki vam lahko dajo veliko in vam lahko precej pomagajo. Dovolj je prostora za mnoge učitelje in intuicije mnogih umov. Jaz ne zahtevam visokega statusa ali položaja avtoritete. Govorim to, za kar verjamem, da je resnično, A. A. B. pa se po najboljših zmožnostih rudi, da bi izrazila to, kar ji povem. Ne jaz ne ona ne trdiva, da so knjige zanesljive. Naj vam povem, da bi bila trditev o nezmotljivi resnici tako visokega reda, da bi je v današnjem svetu ne prepoznal noben um. Vse, kar počnem, je le napor, da bi pomagal potrebnemu svetu, in da pozovem na pomoč svetu vse tiste duše, ki se učijo hoditi v svoji lastni svetlobi, ne glede na to, kako slabotno je zaenkrat še to svetlikanje. Vse študente Večne Modrosti prosim, da prenehajo s svojim prepiranjem in končajo s svojimi spori glede ne-bistvenih stvari ter nepomembnih malenkosti v tolmačenju, ki pogosto razrušijo resnično harmonijo. Naj aspiranti in učenci stopijo skupaj v pomoč človeštvu. Naj bratstvo, služenje in duhovna načela določajo vaše besede in dejanja, in spustite oprijem neumnih razlik in delitev nižjega uma.

Prevod Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji