Merilo
Jan H. Venema

Theosophia, Julij-Avgust 1947.

Teozofija nas uči, da sta edini trajen in možen temelj resnično srečnega življenja in duhovne evolucije: ljubezen in sočutje. To je bil nauk vseh velikih modrecev, iniciatov in velikih filozofov. Oni in Modrost-Religija, Teozofija, ponujajo osnovo, kajti to je temelj, na katerem počiva celotno vesolje; ta uteleša kozmične sile, ki se zlivajo v eno, povezuje magnetizem na notranjih in zunanjih ravneh (ljubezen!) in podpira nenehno obnovo ter ponuja - O blažena misel! - vedno nove priložnosti in možnosti (sočutje!) v vseh obdobjih življenja. “Ljubezen je cement vesolja.” Posledično imamo pri presojanju naše lastne drže in tiste naših tovarišev za merilo objavljanje teh sil. Ko srečamo brata teozofa, ki v svoji drži le-te izžareva, vemo, da predstavlja Učiteljevo delo, kakršna koli so že njegova (njena) mnenja ali izkušnje - na splošno “mnenja” o raznovrstnih utvarah, mayi življenja. Čeprav njegova ljubezen in sočutje lahko včasih pustita pri drugih vtis slabosti, pa mora on biti nujno zelo močan. Kakor je rekel Gottfried de Purucker: tisti, ki ljubi, je močan, in tisti, ki sovraži, šibak. Znova posledično, tisti, ki se zaradi svojih mnenj in izkušenj razlikuje od tistih svojih tovarišev, gradi okoli sebe zidove delitve, plete utvare ločenosti. S prevzemanjem takšne drže, se ločimo od kozmične sile, od čarobnega “cementa”; to nas naredi za sektaške, zelote ali religiozne fanatike, pa čeprav lahko te mogočne lastnosti v prečiščenem stanju proizvedejo čudeže! Čeprav lahko na druge naredimo vtis moči, pa smo v resnici šibki. Zato je naše merilo vedno lahko!

Vprašajmo sebe in druge: kaj ste naredili za človeštvo, na kakšen način ste zmanjšali žalost in trpljenje; kaj ste naredili, da bi prinesli mir in skladje med človeška bitja? Odgovor na to vas bo naredil za mojega brata, ne pa mnenja ali prepričanja. To nas bo vodilo na “buddhično raven”, nas naredilo zelo strpne, pa vendar sposobne dvigniti grmeči glas in biti veliki borec, ko je storjeno zlo ali ko je nepravično napaden prijatelj. Vodilo nas bo v boj do zadnjega diha, da bi popravili storjeno zlo. Na Nizozemskem so bile v 16. in 17. stoletju ter v letih 1940-45 prisotne sile, ki so ljudstvu pele vse mogoče pesmi: mislite tako kot mi, pa boste srečni in veseli. Ni delovalo ... ljudstvo je raje umrlo kot pa, da bi bilo “srečno in veselo”. Zanimivo, da se nekaterim človeškim bitjem nikoli ni posvetilo, da Kozmos vedno zmaga! Tako imamo naše merilo - uporabljamo ga za nas same in za tiste, ki naj bi nas učili ali vodili.

Razumljivo je, da ga prikliče tudi objavljanje moči ljubezni in sočutja, omenjeno na začetku tega članka. Lahko se razlikujemo glede lastnosti in značilnosti sončne svetlobe, vendar pa nikoli glede Resnice sonca in njegove veličastne svetlobe (Njegova svetloba je lahko včasih za nas celo premočna!), niti ne glede dejstva, da je srce sistema in njegova povezujoča moč. To počne z zgoraj omenjenima silama. Tako je naše merilo: ali držimo skupaj, tako kot je rekla H. P. B., “kot prsti ene roke”, ali smo “pravični do vsakega in vseh”? Da, dejansko, četudi so naši tovariši povsem “drugačni”, pa “cement” na nenavaden način poveže skupaj človeške narave vseh oblik in barv ter se upre čemur koli drugemu kot le magnetnemu pritegovanju skupaj. “Kot prsti ene roke ...” Zato ni potrebe ne po strahu ne po zaskrbljenosti; in ko bi prišla H.P.B., da bi si ogledala teozofske skupine, bi ji vedeli, kaj pokazati. Ali ni temu tako?

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji