Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje
Ernest E. Wood

Zakaj izgrajevati značaj?

Zakaj bi morali premišljeno težiti k razvoju značaja? Prvič zato, ker ne boste srečni in zadovoljni vse dotlej, dokler tega ne boste, in drugič, ker to zahteva od vas igra življenja kot dolžnost. Živi ste zaradi določenega namena in nekje v notranjosti vaše zavesti tli medla slutnja o tem dejstvu; iščete ali pričakujete nekaj, česar pomanjkanje vam odvzema popolno zadovoljstvo. Vaše usmerjanje drobnih usod - od jutri do naslednjega tedna, do naslednjega leta in do konca življenja v tem telesu - in vaše širše usode, ki naj bi se izpolnila v nepredstavljivi veličini v prihodnosti onkraj le-teh (v toku ponovnih rojstev na zemlji ter življenju v drugih svetovih), počiva v vaših lastnih rokah. Prihod te veličine lahko sedaj pospešite z vašimi napori, ravno tako, kot je vaše sedanje stanje rezultat naporov, ki ste jih opravili v preteklosti - in ničesar drugega.

Nihče ne more za vas jesti, se učiti, čutiti ali misliti, niti razvijati moči volje ali kateregakoli drugega dela vašega značaja. Tako kot notranja moč drobnega semena določa obliko, celo do podrobnosti, mogočnega drevesa, tako je vaša notranja moč le seme tega, kar bo postalo pravi človek ali celo bog. Ker nihče ne more vzgojiti hrasta iz mangovega semena, tako tudi nič iz vašega okolja ne more vplivati na to, da bi postali nekaj, kar vam ni usojeno.

Obilja v življenju ni mogoče najti le materialni količini. Nič bolj ne potrebujete izjemnih fizičnih bogastev kot je potreboval ogromno telo velikan iz zgodovinske knjige; vendar pa si želite obilo zdravja, fizičnega, čustvenega in mentalnega, kar pa so duhovna bogastva. Notranji duh vrednoti svoje stvari po kakovosti, ne po količini. To, kar vam bo dalo trajno veselje, ni ne večje izobilje ne večja moč nad drugimi, niti ne čaščenje vašega nepomembnega imena, kar ljudje imenujejo slava, in ne daljše kosti ter obilnost mesa, ampak boljši značaj.

Tistim, ki težijo k temu, je uspeh zagotovljen, kajti notranja moč semena je na njihovi strani. In pri tem je vedno v pomoč to, da se pridobitve v značaju kmalu odrazijo v vašem zunanjem življenju. Materialne priložnosti vseh vrst se kmalu ponudijo tistim, ki so se odločili za pravilno uporabo svojih moči.

V našem sedanjem preučevanju moramo obravnavati notranjo preobrazbo in ne učinka v zunanjem svetu. Tako vi kot jaz se lahko odpravimo na popotovanje po morju, skupaj doživimo brodolom in rešitev v istem čolnu. Lahko gremo skozi enako lakoto in žejo, pomanjkanje in napor. Toda, verjemite mi, zaradi različnosti notranjega značaja bodo naše izkušnje povsem različne. Nekdo lahko pridobi veliko večjo korist kot drugi - še več, veliko moč ali razumevanje ali ljubezen, ki se vgradijo v značaj, ali bolje, ki se izrazijo v duši kot trajna pridobitev.

Resničen napredek

Življenje nikoli ni bilo in ne more biti pasivno; in rast človeškega bitja bo hitra ali počasna, povsem v skladu s tem, kar se izrazi iz notranjosti. Biti pasiven pomeni biti v določenem trenutku mrtev ali v snu. Celo v tisti religiozni predanosti do Boga, ki so jo izražali najbolj razpoznavni svetniki, je obstajal nenehen aktiven napor - zato da bi obstajala odprtost uma in srca za to predanost, zato da bi se zavedali duhovne sile ali milosti, ki ne more valovati v zaprte ume lenih, ne-razmišljajočih in sebičnih ljudi.

Oseba je značaj in edina stvar, ki jo je mogoče imenovati napredek, je posameznikov razvoj.

Življenje vam ne bo podarilo trajne sreče, dokler ne boste prepoznali in ubogali te resnice, ter spoznali, da je življenje namenjeno razvoju značaja proti usodi, ki po svojem veličastju presega

vse sedanje predstave. Duhovna lakota vam ne bo naklonila počitka, ampak vas bo gnala vse do tega cilja človeškega življenja. Z razvojem značaja bo v materialnem svetu uspeh sledil uspehu, toda vsako novo kraljestvo, ki ga bo potrebno osvojiti, bo pred vami odprlo nova obzorja in duhovna lakota vas bo gnala naprej, dokler ne boste dosegli največjega sadu življenja, do katerega lahko raste človeška izkušnja in za katerim počiva še nekaj večjega.

Na hitro poglejte preko sveta človeškega prizadevanja in si postavite vprašanje: zakaj vse to? Odkar se je na svetu pojavila človeška oblika, so ljudje delovali s svojimi možgani in rokami in z neskončno upornostjo obračali prah zemlje. Brskali so po površini zemlje, zbirali kamenje in železo, gradili mesta in spomenike, izgrajevali jezike in politike. Vse to je nekaj časa trajalo, nato

pa za vedno izginilo. Toda starodavna Grčija, Rim, Kaldeja, Peru, Egipt in Indija sedaj živijo v nas. Njihova materialna zmagoslavja so se spremenila v prah; njihovi izvorni jeziki so mrtvi; toda vse pridobitve značaja, ki so jih dosegli ti starodavni delavci, so sedaj in za vedno naše. Ni pomembno delo, ampak delavci, individualno in kolektivno. Vse, kar obstaja, obstaja - kakor pravi nek starodaven indijski spis - zaradi duše ali notranje samosti. Značaj je najbolj pomembna stvar in razvoj značaja je najbolj pomembno delo.

Svet je le šola za vse nas, vendar pa ni zasičena institucija. V njej igra morda najbolj pomembno vlogo igra, in večina njenih predmetov so le vzgojne igrače, ne glede na to, kako resno odraščajoči ljudje lahko na njih gledajo. Celo znanje nima vrednosti zaradi svoje količine, ampak le zaradi svoje ustreznosti glede na potrebe vašega ali mojega značaja, ki nas vodi k uresničitvi resnice o življenju.

Poznal sem mladega človeka, ki je imel veliko žejo po znanju. Njegova navada je bila, da je obiskoval obsežno knjižnico in preučeval vse vrste vprašanj, ki so se mu zdela zanimiva. Toda po določenem času je postal malodušen, ker je spoznal, da ne bo mogel niti v štiristo življenjih zbrati vseh zakladov že te ene same knjižnice, kajti v njej je bilo okoli pol milijona zvezkov. To kratko preračunavanje mu je povedalo, da smisel življenja, zato da bi lahko vsak od nas živel odkrito, prijazno in aktivno, ni v zbiranju znanja, razen nujnega.

Mi vsi moramo izpolniti svojo vsakodnevno usodo; določeno znanje je za nas zelo pomembno. Modro je, če poiščemo znanje, ki ga lahko najbolje uporabimo v našem lastnem življenju in nanj osredotočimo svojo mentalno moč, zato da bi lahko, tako kot hindujski labod, ločili mleko modrosti od voda znanja.

Poleg tega lekcije iz šole življenja ne izhajajo iz zbranih besedil, ampak iz značaja - iz tega, kar smo. Zaradi poslovnih ali socialnih namenov se lahko danes učim kitajščino ali latinščino. Ta dva jezika ne bom potreboval večno, toda moč, ki sem si jo pridobil z učenjem in z uporabo teh dveh jezikov bo za vedno v mojo korist. Ni zbrana izkušnja, ki nam koristi v življenju - ampak izkušnja, ki se je preobrazila v značaj.

Mi, civilizirani ljudje, slabotni v primerjavi z našo velikostjo, brez naravnih orožij ali zaščitnih oklepov, podrejeni v vseh naših čutih in fizičnih močeh različnim pticam, živalim, ribam in insektom, lahko dosežemo kljub temu več kot katerokoli drugo bitje. S pomočjo mikroskopa lahko vidimo tudi najbolj drobne stvari; s pomočjo mikrofona slišimo premikanje muhe kot da bi bilo galopiranje konja; s pomočjo teleskopa vidimo oddaljene stvari; s pomočjo vlakov in avtomobilov potujemo hitreje kot katerakoli žival na zemlji; hitimo preko oceana proti nasprotnim vetrovom in potujemo v njegove globine; letimo višje in hitreje kot katerakoli ptica; rokujemo z, gradimo in nadziramo orodja, stroje in naprave ter moči vode, plinov in elektrike; sporočamo naše ideje s kodiranimi besedami; prenašamo naše misli preko sveta s telefonom, telegrafom in radiom; opravljamo čudovita preračunavanja z računalniki in mnoge druge stvari, ki presegajo zmožnosti kateregakoli drugega bitja v fizičnem svetu - in vse to s krepostjo našega značaja. Vse to lahko opravljamo zato, ker je bilo človeštvo postavljeno v neugoden položaj, ki nas je silil v razvoj našega značaja -zato ker, z drugimi besedami, je naša naloga ta, da: vzamemo svojo usodo v lastne roke.

Kaj je značaj?

Značaj je žig ali znamenje duše, ki se izraža v življenju.

Vi lahko razdeli te vaše življenje na dva dela - na notranji jaz, ki ohranja svoje lastno ravnovesje, medtem ko čuti, misli in deluje; in na zunanji svet, ki vključuje telo z vsemi njegovimi zahtevami in potrebami. V življenju nekega kamna je vse zunanje, do tiste mere, kot smo to sposobni videti. Mnoge rastline že kažejo nekaj značaja, živali pa še več. Večina ljudi tu pa tam pokaže svoj značaj, vendar pa je le razsvetljeni tisti, pri katerem je notranje življenje vladar telesa in okolja, in ki prilagaja vse okoliščine notranjemu namenu, tako da ga lahko z vso pravico imenujemo osebo značaja - je velik znotraj, je človek, v katerem je sila duše močnejša kot pa sila telesne navade in okolja. Tak značaj bo viden v vseh drobnih življenjskih dogodkih.

Če povzamemo - oseba značaja živi od znotraj navzven in zaznamuje svoj mali svet ter je zato tako velika kot dobra.

Primere značajnih ljudi lahko najdemo na vsakem koraku v življenju. Navedemo lahko tisoče zgodovinskih in sodobnih imen, toda ob vsakem, katerega ime je postalo javno poznano, lahko naštejemo še stotine drugih, enako velikih ali vsaj tako velikih, ki so izbojevali svoje boje ljubezni in mišljenja ter delovanja stran od oči javnosti, pogosto z ničemer, kar bi lahko pokazali na zunaj. Takšni so mnogi od tistih, ki so žrtvovali blagostanje in udobje življenja zaradi svojih idealov - mlad pisatelj, ki v sebi čuti lepoto literature in poezije in bo raje stradal na podstrešju skupaj s svojo muzo, kot živel v udobju brez nje; trgovec, pošten ob vseh težavah; odvetnik, resnicoljuben navkljub vsem skušnjavam; izumitelj, ki žrtvuje čas in denar v predanosti svoji visoki ideji, da se komaj prebija skozi življenje. Vsi ti so doživeli preblisk v svoji lastni duši o neki veliki možnosti in ji postali vdani.

Pomislite, na primer, na pionirje, ki so se posvetili doseganju tega, da bo človek letel. Vsi zgodnji preizkuševalci so žrtvovali udobje in varnost, drug za drugim so se srečali z resnimi poškodbami ali s kruto smrtjo. Še hujše od tega, soočiti so se morali s posmehom soljudi - tako učenih kot nevednih. Toda oklepali so se svojega ideala in ohranili svoje ravnovesje med vsemi temi preizkušnjami ter na koncu uspeli človeštvu pokloniti letalo, ki je v zgodovini človeštva odigralo tako veliko vlogo, v dobrem in v slabem.

Ali pa pomislite na življenjsko zgodbo Princa Gautame, ki je postal Buddha, “ki je dosegel, da je naša Azija postala mila”. Kot mlad človek je bil oborožen z vsem, kar si človek lahko poželi. Imel je ljubečo in lepo ženo, čudovite palače in vrtove, dobro zdravje in inteligenco, obete gospodarjenja nad cvetočim in zadovoljnim kraljestvom, ki bi mu ga predal predani oče. Vendar je bil mnogokrat priča prizorom trpljenja, bolezni in smrti; in to trpljenje drugih se je globoko vtisnilo v njegovo dušo in ga gnalo k temu, da je iskal vzroke za to trpljenje in sredstva, s katerimi bi ga bilo mogoče odstraniti. Njegov duhovni vpogled je bil takšen, da je uspel z prodorno intuicijo, ki je ni moč utišati, spoznati, da mora obstajati rešitev za problem človeške bede. Ta skrb ga ni, tako kot običajnega človeka, potrla, da bi sprejel navidez neizogibno s skomigajočim obžalovanjem in nemočjo ter se odločil, da bi ščitil pred trpljenjem, kolikor je to le mogoče, le svoje bližnje in drage. Duhovna vizija o gotovem zmagoslavju dobrega nad slabim ter človeka nad vsem trpljenjem

je bila tista, ki ga je vodila do odpovedi vsem ugodjem in užitkom ter materialni varnosti, ki je stala na poti njegovega iskanja razsvetlitve. Na zunanjem polju narave je iskal s svojim nomadskim življenjem, v globinah svoje duše pa z nepopustljivo meditacijo. In njegovo iskanje se je strnilo v budistični religiji, ki danes tolaži in vodi milijone.

Veliko število ljudi je obupno prestrašenih zaradi sorazmerno nepomembnih stvari, a le malo jih skrbi za dobrobit večnega jaza. Zaradi te navade so njihova življenja polna strahu, izgubijo vero v to, da bi z iskanjem volje notranjega jaza manj pomembne zunanje stvari postale dosegljive, če bi bile nujne za notranje namene in za izpolnitev njihove dolžnosti v svetu.

Izgradnja značaja

Priprava zemljišča

Najprej morate pripraviti zemljišče, na katerem naj bi rastla vaša izgradnja značaja. Prvič, pretehtajte osebnostni vidik, sestavljen iz telesa z njegovimi značilnostmi in iz zbirke ustaljenih želja in misli, ki so se razvile skozi življenje, predvsem za zadovoljevanje vaših potreb. Kaj je

za vas ta osebnostni jaz, poleg tega, da je to neko mnenje o samemu sebi? To mnenje ste oblikovali na podlagi stikov s svetom, z gledanjem, nekako, v ogledalo življenja, s poslušanjem mnenj drugih okoli sebe, z zaznavanjem načina ravnanja do vas, z odkrivanjem lastnih spretnosti in nezmožnosti, s primerjanjem svoje pojavnosti s pojavnostjo drugih ljudi.

V ozadju te osebnosti se nahaja resnični jaz, sposoben mišljenja, ljubezni, volje in širitve svoje zavesti do neomejene popolnosti. Ko se začne v življenju osebnostnega jaza kazati resnični jaz, se pojavi značaj; z rastjo moči jaza se vse bolj in bolj razvija značaj.

Tu se pojavi nevarnost. Vi ste tako očistili osebnost, da je ta sposobna bogatiti notranji jaz, ker je postala subjekt zakona. Toda preden začnete z izgradnjo značaja, se morate prepričati, da niste izgubili vrline, ki so oblikovale hrbtenico razvad lenobe in razdražljivosti - stabilnost in energijo. Le malo koristnega je v tem, da je človek, kakor na splošno pravimo, dober, poslušen zakonom zdravja in družbene ter individualne morale, če ni ohranil stabilnosti in energije iz zgodnejših obdobij rasti. Slabotna dobrota je v najboljšem primeru neka revna stvar, in dobrota, ki smo jo dosegli na račun moči in energije je zmota in past. Precej resnice je v starem pregovoru, “čim večji grešnik, tem večji svetnik”, kajti grešnik pogosto poseduje stabilnost in energijo, ki bosta v dneh obžalovanja lahko uporabljeni za velik namen s podrejanjem zakonom življenja.

Temelji poguma

Delo, ki ste si ga zadali, je določna izgradnja, tako natančna in urejena kot je gradnja hiše. Pri gradnji hiše morate napredovati premišljeno; zbirati in oblikovati različne materiale ter jih skrbno in sistematično vgrajevati na podlagi določenega načrta. Na začetku morate pretehtati tri glavne dele gradnje, ki so bistveni deli skoraj vsake izgradnje v svetu - temelje, zidove in streho.

V šolah po svetu so dolgo časa otroke prisiljevali v študij na podlagi strahu, najsi z ostrimi besedami, zasmehovanjem, ali pa s strašenjem, da ne bodo uspeli opraviti izpitov, čemur bo sledil nadaljnji neuspeh v življenju. Posledica tega je bila takšno spodkopavanje značaja, tako da lahko rečemo, da povprečni meščan ne zagovarja svojih prepričanj s pogumom, ampak da z njimi baranta za svoje udobje in varnost, po eni strani, ali za slavo in sloves po drugi. Kako pogosto na volitvah srečamo pozivanje na osebno in na korist pristašev; kako pogosto naletimo na spodbujanje po pridobivanju najboljših stvari, ne glede na osebno žrtvovanje.

Strah je retrogradno čustvo; ne le, da spodkopava značaj, kakor smo rekli zgoraj, ampak verjetno zaustavi več kot 90 % izvirnega in naprednega dela, ki bi ga bili sposobni opraviti, ter nas nenehno vrača nazaj k starim metodam dela, starim družbenim navadam in starim religioznim vezem.

Delo ni potrebno le zaradi nas samih. Vsak korak naprej v razvoju družbe so začeli značajni ljudje, ki so imeli pogum, da so se soočili z družbeno in religiozno tiranijo. Spoznali smo že, kakšno vlogo je odigral pogum pri odkrivanju inovacij ter pri razvoju znanosti in filozofije. Dejansko, če smo danes deležni blagoslova svobode, je to zaradi pogumnih in modrih ljudi, ki so se borili z jezikom, peresom in mečem proti sebičnosti in pohlepu, zato da bi se ljudje lahko osvobodili suženjstva, da bi lahko živeli na zemlji in jo obdelovali, razvijali obrt in trgovino, potovali, izbrali lastno religijo in uživali sadove svojega dela brez nadlegovanja in izgube. V javnem in v privatnem življenju, pri velikih in malih opravilih, je pogum temelj uspeha.

Zato obstajajo številne praktične stvari, ki jih morate opraviti. Najprej, delovati morate v težavnih okoliščinah, da bi vam te lahko služile. Ni nujno, da ustvarite težave, kajti vsak prejme neko razumno mejo le-teh tudi brez tega. Ne bi bilo modro, da bi se zapletli v velike težave, kot je neumno, če začnemo s fizičnimi vajami tako, da začnemo dvigovati 10 kg težke uteži. Rast najbolj razvijemo s pomočjo določene zmernosti. Naslednje, poskušajte razumeti, da so prijetne stvari prav tako preizkušnje za značaj kot tiste, katerih se izogibamo. Bogastvo je prav tako nevarno kot revščina, in zdravje je še večji preizkus kot bolezen. Ker je svet šola za razvoj značaja, moramo vsako od teh stvari vrednotiti na podlagi tega namena, brez prekomernega oziranja na to, kaj je prijetno in kaj nezaželeno. Imeti morate vero v življenje. Na poti do uspeha ni drugih ovir, kot le tiste v vas samih.

Vzdrževanje resnicoljubnosti

Prišli smo do drugega bistvenega dela naše izgradnje - do zidov, ki stojijo na temeljih in podpirajo streho. Zidovi zgradbe, ki morajo biti tako visoki kot varni, imajo dve zelo pomembni potezi - morajo biti popolnoma ravni in natančno izdelani, material mora biti dobre kakovosti, brez resnih hib.

Kaj je tisto v značaju, kar ustreza tem zidovom? To je vrlina resnicoljubnosti. Da bi vaša gradnja značaja dosegla višino in trdnost, morajo biti njeni zidovi pokončni in trdni, v skladu s popolno resnico. Ni nujna velika količina znanja, ampak mora biti tisto, ki ga imamo, natančno. Ne prizadevajte si pridobiti velike količine znanja ali dosežkov, ampak poskrbite za njihovo kakovost.

Za uspeh pri tem delu je potrebna, bolj kot vse drugo, želja po resnici in volja po poznavanju stvari takšnih kot so, ne da bi jih obarvala vaša želja potem, da bi bile drugačne. Ta želja je vzrok za veliko slabost. Natančno morate odkriti vaš položaj glede različnih kvalitet v primerjavi z drugimi ljudmi, določiti svoj naslednji korak in nato uporabiti vašo voljo, da bi vaša odločitev dosegla učinek. Pri tej preiskavi lahko odkrijete, da vaši zidovi niso natančni, da ste jih pri tej ali oni stvari izkrivili ali oslabili z nepoštenostjo ali s hipokrizijo ali neko drugo stvarjo, ali pa, da ste vanje vgradili nek gnil material, zaradi samo-zavajanja, zato da bi postali višji.

Sedaj morate, s popolno ravnodušnostjo do ugodja ali bolečine, podreti to gnilo in slabo delo ter začeti s temeljenjem poguma. Ne smete si želeti, da bi bilo vse drugačno kakor je, ampak da bi spoznali stvari takšne kot so, brez kakršnegakoli ozira za lastno ugodje ali samo-zadovoljstvo.

Če gradite brez te temeljne poštenosti, vaši zidovi nikoli ne bodo visoki in trdni.

Nevarnost zavajanja

Vsaka pokvarjena opeka, ki jo vstavite, vsako neskrbno opravilo, bo ogrozilo celotno zgradbo in vam gotovo prineslo v neki prihodnosti večje preizkušnje in boje. Če povemo v znanem jeziku, vsako zavajanje, najsi lastno ali s strani drugih, vodi do ene lažne misli, besede in dejanja za drugim, dokler se ne podre celotna zgradba.

Mnogi ljudje imajo težnjo po tem, da bi precenjevali lastne prednosti in podcenjevali tiste drugih, samo zaradi svojega lastnega samo-zadovoljstva. Tako povprečen človek misli, da je njegova religija boljša kot tista drugih ljudi, ne da bi obstajal kakršenkoli razlog za takšno mnenje. Knjižni molj prezira športnika in športnik prezira knjižnega molja. Mladi zaljubljenec meni, da je njegova ljubljena najbolj očarljivo bitje na svetu, in mlada mati, da je prav njen otrok najbolj čudovit. “Ni dobro,” je rekel A, “da bi vsi mislili enako, kajti če bi, potem bi se vsi hoteli oženiti z mojo ženo.” “Točno tako,” je odvrnil B, “kajti če bi vsi mislili kot jaz, se z njo ne bi poročil nihče.”

Nekateri ljudje so ponašajo, da so strokovnjaki, drugi, da so poslovneži, tretji so ponosni na svoj položaj na delovnem mestu. Toda pretiravanje glede lastne pomembnosti ne veča sreče na dolgi rok.

Prav tako lahko uporabimo kritiko drugih kot veliko pomoč za samo-urjenje. Namesto, da jo sprejmemo z odporom in vznemirjenjem, ker morda ovira naše delo v zunanjem svetu, je koristno, če kritiko raziščemo s stališča klice resnice, ki jo skoraj vedno vsebuje. Zavajanje ne kvari le človekovega značaja, ampak tudi spodkopava družbo. Ko je človek enkrat zaveden, potem zavajanje išče povsod. V trgovinah goljufajo kupce; otroci lažejo svojim staršem; poslovnež goljufa pri davkih; javni uslužbenci posegajo v javna sredstva; narodi se naskrivaj oborožujejo drug proti drugemu. Dviguje se nezaupanje in sumničenje, družbeni razvoj je ogrožen. Ves družbeni razvoj je odvisen od razvoja družbene zavesti od spremljajoče vesti, ter to dvoje od medsebojnega zaupanja.

Vsak, ki kvari družbo z neresnico, bo gotovo prejel nagrado za svoje nezaupanje in zavajanje. Le v redkih ali pa v nobenem primeru je zavajanje sprejemljivo. Poznam primer pacienta, kateremu so bolniške sestre lagale zato, da bi ublažile njegovo agonijo. Po določenem času je odkril, da njihove besede niso resnične in začel je na njih gledati kot na zlovešče, kar je imelo za posledico veliko dodatnega boja in težav ter ponavljanje bolezni. Prepogosto pacienti narobe razumejo zdravnike, ker so prepričani, da imajo ti navado prikrivati resnico. Obstajajo mnogi prijazni ljudje, ki so pripravljeni za prijaznost žrtvovati resnico, toda nedvomno takšna politika vodi do večjega trpljenja na dolgi rok.

V odnosu do sveta okoli nas je druga oblika vdanosti resnici odprt um in voljnost, da povsod vidimo veličino, ne le v tistih stvareh in ljudeh, ki sta jih je poveličala družba ali religiozna skupnost. Mi nikoli ne vemo, kje se bo pojavila naslednja stvar, ki bo spreobrnila svet v dobri smeri. Nihče v l5.stol. ni mogel pričakovati, da bodo črke na premični plošči spremenile svet. Pa vendar so Gutenberg in drugi tiskarji uporabili na Kitajskem in v Koreji razvito idejo ter izdelali tiskovine, ki so dejansko prinesle potiskane strani do milijonov ljudi in vodile do pismenosti običajnih ljudi po celem svetu. Velike stvari se v svetu pogosto pojavijo na najbolj skritih in nepričakovanih krajih, preko ljudi čistega značaja, močne volje in vpogleda ter ljubezni do soljudi na tem majhnem svetu, ki je slučajno njihov.

Varovanje ljubezni

Glavni namen strehe pri zgradbi je v tem, da varuje ljudi pred dežjem in snegom ter pred preveliko toploto sonca. Zato je povsem naravno, če imamo streho za simbol kvalitete ljubezni.

Ko začnete s pokrivanjem vaše zgradbe, se morate prepričati, da vaši motivi niso sebični, to je, da vas ne vodijo do namenov, ki so določno škodljivi za druge ali da jih želijo ponižati. Če želite, na primer, povečati svoje blagostanje - denar in lastnino, kar se odraža kot moč nad življenji in srečo drugih, ki so manj uspešni ali manj srečni kot vi - to lahko naredite le na osnovi splošne koristi.

Tisti, ki so se jim utrnili določeni namigi o njihovem obstoju na zemlji v predhodnih življenjih, pogosto izkušajo zanimivo spoznanje o jazu kot neodvisnem od kakršnekoli posebne oblike. Poznam primer človeka, ki je nenadoma doživel vizijo o sebi v obliki indijske ženske, ki je živela pred davnim časom. Občutek je opisal kot prepoznavanje samega sebe v ogledalu. Ko je ta človek spoznal, da je bila ta ženska on sam, je imel popolnoma enak občutek kot takrat, ko je sebe prepoznal, ko se je pogledal v ogledalo in videl odsev svojega sedanjega telesa. Nič več se ni istovetil s tem telesom. Vsak religiozni učitelj, ki se je pojavil med ljudmi, ki jih je trgala nevednost in boj, je potrdil ta zakon: življenje prijaznosti in medsebojne pomoči je edino, ki lahko vodi do trajne sreče. Vsak od teh je med ljudmi širil mir, da bi dosegel njihovo povezanost. Življenji Krista in Mohameda sta polni tega naprezanja in učenja. Gospod Buddha je učil, da se sovraštva ne da izkoreniniti s sovraštvom, ampak le z ljubeznijo. Shri Krishna, ki govori v Bhagavad Giti kot Božanski Gospod, je razlagal, da ni razloga za to, da bi se spustil na svet in neprekinjeno deloval, kajti ni vezan na nobeno dolžnost in na nobeno stvar, ki bi si jo želel.

Če, na primer, nenadoma občutite ošaben prezir do drugega, ki je morda bolj ponižen kot vi, lahko, s tem, ko prenehate s samo-zadovoljstvom razmišljati o svoji superiornosti, prenesete jedro zavesti v drugi um. Spoznate lahko, do neke mere, kaj ta človek misli in čuti, ob tem pa se bo vaš prezir spremenil v sočutje in željo po tem, da bi ga povzdignili. Če vaš prijatelj, v trenutku jeze, reče nekaj, kar rani vaša čustva, lahko uporabite ta ključ in ugotovite, na kakšen način v tem trenutku on vidi svet. Lahko sočustvujete z določeno težavo, ki je premotila njegov um, ter se odzovete s popolnim prijateljstvom, namesto z jezo. Če je vaš šef določeno jutro oster z vami, lahko, namesto da se prestrašeni in samo-pomilujoče umaknete, spoznate, da ga je vznevoljil nek dogodek, ki z vami morda sploh ni povezan. Morda boste spoznali težavnost njegovega položaja in odgovornosti, tako da se bo vaše čustvo spremenilo v občudovanje do nekoga, ki nosi veliko odgovornost s sorazmerno majhno izgubo ravnovesja. Kakorkoli že, od vsakega, ki vas lahko prestraši, se lahko nekaj naučite in ste mu lahko zaradi tega do neke mere hvaležni.

Mesto igre

Pri tem napornem delu potrebujete zdravje in dobro uravnovešeno življenje, prožnost ter lepoto značaja in oblike. V tem fizičnem svetu vaše delo ne more biti zelo uspešno, razen v zelo ozkem okvirju, če si ne vzamete čas za igro, ki jo imenujejo rekreacija le tisti, ki ne vedo, da je celotno življenje le igra Boga. Od tu potreba po vrtu okoli vaše hiše, v katerega se lahko v težkih trenutkih uležete in sanjate, po katerem lahko tekate in se igrate. Značilnosti igre sta dve. Daje nam priložnost za uporabo naših moči in za uživanje v zdravih občutjih ter omogoča prekinitev, ko postane utrujenost neprijetna. Užitek ob vožnji kolesa, na primer, nam daje občutek dodatne moči, ki izhaja iz tekočega in hitrega gibanja, razveseljujoč občutek pretoka zraka in predmetov, ki hitijo mimo, ter povišano žarenje življenja v telesu, zaradi zdrave, živahne vadbe. Če zapademo skušnjavi, da se odpravimo na predolgo pot, se lahko na poti nazaj zelo utrudimo; takrat izgine vsakršno ugodje in si želimo le to, da bi se vrnili domov. To ni več igra; je garanje, ker moramo nadaljevati z naporom, ki presega zdravo utrujenost.

Hoja, tek, skakanje, jadranje, plavanje, petje in različne vrste iger z žogo, kot so nogomet, tenis in golf, so priljubljene oblike igre. Nudijo nam ugodje ob uporabi fizične moči in spretnosti ter ustvarjajo zdravo fizično žarenje, če le ne pretiravamo. Dobro pravilo, tako pri igri kot pri jedi, je, da se ustavimo še preden smo popolnoma potešeni.

Vsa bitja, ki niso po naravi lena in niso zgarana ali podhranjena, delijo z ljudmi to ugodje v igri, ki je tako nujna za zdravje telesa. Vidimo lahko, kako mlada jagnjeta in mladi kozlički poskakujejo po travnikih, kako ptice uživajo v žvrgolenju. Tisti, ki poznajo opice, so opazili, kako uživajo v prekopicevanju z veje na vejo in spuščanju na tla, v tem, da ena drugo vlečejo za rep in da skačejo ter se preskakujejo. Življenje živali je na splošno tako dobro urejeno, da sta za njih delo in igra ena in ista stvar, pri kateri ni naprezanja in ne napetosti. Vsaka podrobnost igre in dela je zanimiva zaradi svojega popolnega odnosa z življenjem.

Kakorkoli že, premišljena igra je za nas nujna, še posebej za tiste, ki so zaposleni s sedečim delom, ki običajno utruja oči in živce ter slabi mišice. Fizične vaje, ki jih lahko opravimo tudi doma, so nujne tudi za uglaševanje sistema sedečega delavca.

Tudi možgani potrebujejo rekreacijo, še posebej kadar so utrujeni zaradi slabo uravnovešenega življenja. V takšnih okoliščinah lahko dosežemo sprostitev z branjem povesti in dobrih romanov z svetlim čustvenim interesom za ljubezen, pustolovščino ali nesrečo, ter z igranjem takšnih iger kot je šah. S temi se povezujejo še številni konjički, ki nudijo svetal in zdrav namen izvajanju umetnosti in spretnosti. Vendar pa bi si morali postaviti meje naši rekreaciji v zaprtih prostorih, da ne bi zapravljali časa, ki bi ga morali porabiti za študij, delo ali zdravo zunanjo rekreacijo, ali pa za druge dolžnosti. Ne smemo zapravljati dragocenih ur za hazardne igre, ki ustvarjajo nezdravo vznemirjenost.

Pomembno je, da se igramo, a da igre ne pokvarimo s tem, da jo jemljemo preresno ali pa, da nas prevzame stremuštvo. Primer tega je čutenje, da je domača glasba na splošno toliko manj vredna kot profesionalna, da izgubi svojo privlačnost. Toda, resnično, igranje in petje s tistimi, ki jih ljubimo in ki je sicer lahko daleč od popolnosti, je precej bolj umirjajoče in prijetno kot tisto, ki ga naša kritična sposobnost tako zelo ceni v koncertnih dvoranah, na televiziji ali na radiu. Drug tak primer je baseball. Tako dolgo, dokler se otroci lahko igrajo s kijem in žogico na vsakem koščku trave, je to užitek. Toda veselje pogosto izgine, ko otroci postanejo ambiciozni in porabijo svojo energijo za skrb glede popolnosti, ki jo določajo profesionalci, za katere je ta igra postala delo.

Pošteno delo

Obstaja še ena stvar, ki je absolutno nujna, preden lahko na svojo hišo gledate kot na popolno, in to je sadovnjak. Ta simbolizira tisti del vašega življenja, ki je produktiven za zunanji svet. Nič ne živi samo po sebi, tako da morate tako dajati kot jemati, proizvajati sadove rok ali možganov, za sebe in za druge. Temelj vašega življenja v zunanjem svetu bo zato določeno opravilo, ki mora biti koristno, ne nekoristno ali v kakršnikoli meri škodljivo.

Vaše delo je lahko neposredno produktivno ali razdeljujoče ali zaščitno. Če pripada prvemu razredu, mora biti koristno zaradi proizvajanja nečesa koristnega, lepega, privlačnega, poučnega ali navdihujočega. Tako ste lahko kmet, delavec ali nadzornik, tovarniški delavec, obrtnik, podjetnik ali umetnik, pisec ali kaj podobnega. Glede drugega razreda se lahko ukvarjate s trgovino, obveščanjem, transportom, ste trgovec ali podjetnik; ali, v zvezi s tretjim, miličnik, odvetnik, sodnik ali zakonodajalec.

Dokler je civilizacija stanje človeške družbe, ki je organizirana zaradi proizvodnje in pravilnega razporejanja resničnega blagostanja, ki vključuje duhovna, moralna, mentalna, čustvena in fizična bogastva - lahko korist zagotovimo le s tem, kar prispeva k napredku teh stvari. Najprej bi morali poskrbeti za proizvodnjo izdelkov trajne vrednosti za celotno javnost, tistih, ki ponujajo dober motiv za posedovanje, ter kultivirati okus za visoko kakovost, zato, da bi se dvignil standard življenja ljudi, katerim so namenjeni. V drugo pa bi morali poskrbeti, da tako proizvedene dobrine pridejo v doseg tistih, ki jih potrebujejo, da je razdeljevanje le-teh namenjeno koristi javnosti. Vse takšne prakse, kot so dobičkonosnost in grabežljivost so zločin proti civilizaciji in sredstvo za degradacijo značaja tistih, ki take stvari počnejo.

Ogledamo si lahko primer ali dva. Če posedujete trgovino, je vaša naloga ta, da presodite, kaj je tisto, kar je resnično ugodno za ljudi v vaši soseski, da priskrbite tisto vrsto stvari, ki jim bo najbolj služila, tako da boste lahko čutili, vsakokrat ko bo kupec zapuščal vašo trgovino, da ne obžaluje, da je pri vas kupil določen artikel. Zato morate sami presoditi vrednost stvari, ki jih prodajate, postaviti cene v poštenem sorazmerju z dobičkom in se izogibati tistim proizvodom, za katere veste, da so jih izdelali delavci, ki so prisiljeni v prekomerno delo, v slabih pogojih in za manj kot razumno plačilo. Na ta način boste naredili nekaj dobrega za svojo sosesko in pridobili ugled zaradi poštenosti. Ljudje bodo radi trgovali z vami in vam bodo hvaležni, da ste jim pomagali razumeti, da je bolje in ceneje občasno kupovati dobre stvari, ki so prikupne in trajne, kot pa kupovati poceni in kričeč škart bolj pogosto.

Če ste odvetnik, si boste želeli le to, da bi sodnik, kateremu ste predstavili svoj primer, dobro spoznal dejstva primera in resnico, tako kot ste jo uspeli vi, ter na ta način pridobili ugled zaradi poštenosti, tako da se bodo upali priti k vam le tisti, ki čutijo, da imajo v celoti prav. Na ta način boste pomagali tožilcu ali sodniku, pošteni stranki v sporu, in sveti pravici.

Če postanete učitelj ali znanstvenik, boste predani resnici, kajti ni vaša naloga, da postanete odvetnik neke posebne politike, da tlačite dejstva, ki ne ustrezajo tej politiki in posvečate prekomerno pozornost tistim, ki ji ustrezajo, ampak da odkrivate in širite resnico.

Kadarkoli izvajate ali se pripravljate za svoj določen posel, morate imeti pred sabo določen ideal, h kateremu težite in določno krepost, s katero delujete. To troje, posel, ideal in krepost, mora vedno ostati povezano. Na primer, kot tožilec ali odvetnik, je vaš ideal lahko pravica in vaša krepost resnicoljubnost; kot trgovec, je vaš ideal lahko razcvet in vaša krepost poštenost; kot uradnik ali administrator, je vaš ideal lahko popolna kakovost ali strokovnost in vaša krepost marljivost ali vztrajnost; kot služabnik, je lahko vaš ideal mir in vaša krepost obzirnost.

V vsakem primeru morate izbrati ideal in krepost, ki bosta vaša za določeno obdobje, za an mesec ali eno leto, in ju nato spremeniti, če to želite. Na ta način se učite živeti življenje duhovne osebe med posvetnim delovanjem, kar je lahko precej težje in sestavljeno iz številnih padcev, vendar precej bolj koristno kot duhovno življenje v odmaknjenosti, stran od skušnjav vsakodnevnega življenja.

Z nekaterimi ljudmi se boste srečali na verandah, z drugimi v vrtovih, s tretjimi v sadovnjaku, in vaši družbeni odnosi bodo različni v vseh treh primerih. Dobro je vedeti, da se ljudje, ki sicer lahko harmonično sodelujejo pri delu, ne morejo vedno tudi igrati skupaj. Ni se vam treba vznemirjati zaradi težav ob družbeni neenakosti, ampak vedeti, da ima v popolnem sistemu vsak svojo lastno tirnico. Jupiter je lahko bolj oddaljen od sonca kot Venera, vendar to nič ne zmanjšuje njegove veličine in moči.

Tri kvalitete duše

Tri kvalitete, pogum, resnicoljubnost in ljubezen, niso bile izbrane slučajno, ampak zato, ker so temeljne za značaj. Tem trem se podredi vsaka druga kvaliteta, ki jo morda omenite. Skrben pregled značaja nam pokaže, da so to tri temeljne kreposti ali sredstva napredovanja proti človeški popolnosti. Končajo se, vsaj kolikor daleč smo sposobni videti mi, v treh stvareh, ki so toliko del duše same, tako da človeško bitje ni rojeno brez nagonske želje po njih: in sicer, v svobodi, v spoznavanju resnice med stvarmi in v polnem občutenju enosti življenja.

Enost življenja je cilj, ki se pojavi pred tistimi, ki so ljubeči in predani; spoznanje polnosti življenja pred tistimi, ki so navezani na znanje in resnico; in svoboda pred tistimi, ki posedujejo pogum in voljo. A tudi, če katerokoli od teh obravnavamo na katerikoli stopnji popolnosti, bomo videli, da vključuje tudi drugi dve. Četudi je lahko v določenem človeškem značaju ena od teh treh kvalitet močnejša od drugih dveh, pa nobena ne more biti odsotna. To je trojica v enosti, neločljiva.

Prijaznost in ljubezen, ki omejujeta svobodo ljubljenega, veliko prispevata k uničenju hvaležnosti in celo zagrenita dar. Neučakana prizadevanja po svobodi z dejanji poguma, ki jih narekuje volja in ki jim primanjkuje presoje in ljubezni, povzročijo precej težav v svetu. In posredno se vse te oblike težav porajajo iz naših neuravnovešenih značajev, ki se odzivajo na okoliščine v našem lastnem življenju. A neuravnovešenosti se ne moremo izogniti in ni potrebno, da zaradi tega žalujemo. Nihče ne more posvetiti dovolj močne in jasne pozornosti več kot le eni stvari naenkrat, pa čeprav jasna vizija temeljnega odnosa med vsemi tremi pripelje do tega, da se pojavita tudi drugi dve, vsaj v ozadju vaše vizije, medtem ko se ta posveča predvsem eni.

Zanimivo je, da lahko odkrijemo potrditev tega pogleda v Bhagavad Giti. Shri Krishna, potem ko Arjuni pove, da je največje darilo, ki ga človek lahko podari, tisto, ki ga spremlja znanje, nadaljuje, da je mogoče spoznati to resnico, ne le s študijem, ampak preko treh stvari - čaščenja, raziskovanja in služenja. To pomeni, da ni ničesar mogoče v resnici spoznati le preko razmišljanja o tej stvari. Resnično je mogoče spoznati neko stvar le preko duše, ki budi najboljše mišljenje, najboljše čustvovanje in najboljše delovanje v iskanju.

Religiozne osebe iščejo enost z ljubeznijo, spoznanje preko resnice in svobodo s pogumom; in te tri popolnosti duše ustrezajo vse-prisotnosti, vse-vednosti in vse-moči Božanskega Bitja.

Ker so trije deli kreposti poguma, resnicoljubnosti in ljubezni popolne kvalitete duše, si z obračanjem proti njim ter s hojo z voljo resnično prizadevamo, da bi postali popolni in resnični jaz. Zaradi pomanjkanja samo-spoznavanja smo ujeti v vse mreže zmede v zunanjem svetu. Nihče ni slab, nihče ni brez teh treh kvalitet, vendar ljudje pozabljajo, kdo so in vedno znova in znova prenehajo biti oni sami.

Poiščite svoj tip

Vaša največja moč

Na tej stopnji raziskave in prakse, potrebujete še neko znanje, ki bo vodilo vaše napredovanje. Brez njega se lahko odločite, da boste hodili po poti nekega drugega človeka in ne po svoji lastni - tako kot če bi si mangovo drevo prizadevalo postati kokosovo drevo, ali pa, da bi si bor prizadeval postati hrast. Odkriti morate, kakšna vrsta osebe ste in katera je vaša največja moč. Ali je to ljubezen ali razumevanje ali volja ali navdih lepote ali religiozna predanost ali znanstveno znanje? Karkoli je že, morate uporabiti to moč, najprej zato, da navdihne in okrepi vaše slabotnejše kvalitete, in nato zato, da jih vodi v sredo boja na polju življenja, z vsem svojim mišljenjem, čustvovanjem in delovanjem.

Ljudje se razlikujejo po sestavi značaja in tako bo vedno. Pri vsakem od nas je zavest neka rastoča, izpopolnjujoča se stvar. Zavest Shakespeareja, Einsteina, Tagoreja je v primerjavi s slabotnim žarenjem povprečnega človeka obla veličastne svetlobe. Je bleščeča in široka ter stalno postaja bolj živa in prostrana. Tako raste zavest, dokler je človeški možgani ne morejo več zaobjeti. Takrat se bo končala človeška izkušnja in se začelo božansko (jaz-sevajoče) življenje.

Do te točke bo vaša vodilna kvaliteta in moč volje vaš vodič in spodbujevalec za vse ostale. Poiskati morate to kvaliteto in jo uporabiti. Ne pustite, da deluje sama - potrebuje podporo vseh ostalih, čeprav jemljejo moč iz njenega spodbujanja. Preko nje, vendar s pomočjo vseh drugih, boste dosegli vsa svoja zmagoslavja, tako v notranjem svetu vaših misli in čutenj kot v zunanjem svetu delovanja in odzivanja. Vaša vodilna kvaliteta je vaša čarovna palica, s katero lahko in boste, slej ko prej, poveljevali vašemu svetu.

Kako jo lahko odkrijemo?

Preiščite samega sebe in svoje življenje s skrbno introspekcijo. Nekaj ste naredili - zakaj? Potegovali ste se za javno službo, napisali knjigo, ustanovili podjetje, odprli trgovino, začeli s športom, kupili avto - karkoli si želite. Zakaj? Noben splošen odgovor ni dober: Oh, čutil sem potrebo po spremembi. Hotel sem nekaj narediti. Potreboval sem denar za družino. Hotel sem razsvetliti javnost. Hotel sem biti bolj zdrav. Toda zakaj? In zopet zakaj, zaradi vašega banalnega in površnega odgovora. Kaj si želite?

Morda je vaša temeljna potreba, da nekaj počnete. Iščete znanje, ne zato, ker si želite znanja, ampak zato, ker vam pomagata, da naredite to, kar si želite. Pridobivate si prijatelje - končno zaradi istega razloga. Nista znanje in ljubezen tista, ki ju najbolj želite; ampak uporaba vaše volje v delovanju. Vse pripeljete v njen doseg, kot general, ki preučuje deželo, ne zato, ker ga zanima, ampak zaradi bojevanja.

Mogoče je vaša temeljna moč ljubezen in ste zato polni sočutja do soljudi. Morda iščete znanje in delujete, vendar je to podrejeno vašemu občutku za združenost z drugimi ljudmi in vaši nenasitni želji po njihovi sreči.

Morda si najbolj od vsega želite razumeti življenje in zaradi tega živite aktivno življenje in se tesno povezujete s soljudmi. Gotovo boste razvili sočutje in voljo do delovanja, vendar pa preko osnovne lakote po razumevanju stvari takšnih kot so v resnici.

Morda vas najbolj žene spoštovanje do zakona, ki ga imenujemo znanost, spoštovanje do ljubezni, ki ga imenujemo religiozna predanost, ali spoštovanje do lepote v vseh stvareh in v njihovih medsebojnih odnosih.

Vprašajte se enkrat, dvakrat, stokrat, dan za dnem, dokler ne odkrijete, kaj je tisto, kar najbolj spodbuja vaša dejanja, tako banalna kot velika. Nato uporabite to kvaliteto za razvoj vaših slabotnejših kvalitet, zato da bi lahko celoten značaj postal dobro uravnovešen in osvobojen razvad, ki se vedno pojavijo takrat, ko je neka kvaliteta močnejša in druge slabotnejše.

Na primer, če delujete iz ljubezni, preučujte modrost in razvijajte odločnost, zato da ljubezen ne bo neumna, škodljiva ali neučinkovita. Če delujete iz želje po razumevanju, se ljubeče družite s soljudmi, zato da vaši presoji ne bo primanjkovalo sočutja in tesnega stika ter je ne bo omejeval ozek zorni kot. Če delujete iz ljubezni do dela, si prizadevajte razviti razumevanje in ljubezen, zato da vaše delo ne bo brez smisla ali škodljivo. In v zunanjih učinkih vaših dejanj, skušajte ohraniti spoštovanje do zakona, ljubezni in lepote. Ena od največjih koristi od odkrivanja vašega lastnega tipa bo ta, da boste odslej lahko delovali z neposrednim vzgibom. Delovanje s tokom se bo končalo. Ko imate en sam pogled, je um poln svetlobe. Če želite, na primer, skrbno znanje, boste določno delovali s to željo. Vzgajali boste vaše ostale zmožnosti (voljo, predanost, občutek za lepoto in drugo), tako da bodo na svoj lasten način (z energijo, intimnostjo stika, odzivnostjo in drugimi močmi) najbolj pomagale izpeljati glavni namen, zaradi katerega neposredno živite. Posredni vzgibi pripeljejo do delovanja, ki ni ustrezno vašemu tipu, zato jih morate nenehno izločati. Neposreden vzgib pa poskrbi za dobro prelivanje energije duše.

Iskanje sreče

Temeljne razvade

V človeškem značaju ni pozitivnih razvad ali izrastkov, ki bi jih bilo potrebno odstraniti. Tri temeljne razvade - lenoba, brezbrižnost in sebičnost - in vse druge razvade, ki iz njih izhajajo, so v osnovi negativne, posledica odsotnosti njim ustreznih kreposti. Lenoba je odsotnost poguma in samo-nadzora; brezbrižnost je odsotnost resnicoljubnosti; in sebičnost je odsotnost ljubezni.

Zato je glavno načelo v znanosti izgradnje značaja (in vzgoje mladine), da ne sme biti prisotno nobeno tlačenje, kajti vsaka sila je krepost in je zato dragocena.

Ustrezno ravnanje s tem, kar se zdi kot pozitivne razvade, je vzgoja ustrezne kreposti. Če je človek pogumen, vendar sebičen, ne bi smeli zatreti njegovega poguma, ampak razviti njegovo ljubezen do soljudi s primernim okoljem in spodbudami. Ne tlačite in ne uničujte. Zelo lahko je biti dober in brezbarven, zato je zelo resničen star pregovor: Čim večji grešnik, tem večji svetnik.

Ne obstajajo zli ljudje, ampak le nepopolni, in vsak košček izkušnje teži k razvoju vsaj ene od teh treh temeljnih kreposti. Razlikovanje med krepostmi in razvadami je relativno in ne absolutno. Napake v človeškem značaju so le nepopolnosti in nesorazmerja. To ponuja razlago za trditev, ki jo je podal Shri Krishna v desetem poglavju Bhagavad Gite, kjer, med dolgim seznamom veličastnih potez Kreatorja, ki se objavlja v vseh lepih stvareh življenja, nenadoma pravi: Sem pri sleparjih kockanje, ...

Pozitivna razvada je zelo koristna. Sebičen človek je lahko živahen in pogumen, ki iz svoje pomanjkljivosti ustvari razvado, tako da se potopi v škodljivo delovanje. To se neizogibno obrne proti njemu samemu, celo v materialnem svetu, ter mu prinese neke vrste trpljenje, ki postopno v njem prebudi njegovo sočutno čutenje za trpljenje drugih. Zato se začne razvijati ljubezen, ki je ne bi pridobil brez te izkušnje.

V človeku ni razvade in popoln človek se približuje naši najvišji predstavi o značaju Boga. To, kar ustvarja razliko med stopnjami naše nepopolnosti, je dejstvo, da mi stalno izgubljamo in pozabljamo na nas same. Zavajamo se s tem, ko sprejemamo nepristno osebnost, kot ženska, ki ni nikoli spoznala svoje lastne oblike po njeni pojavnosti v ogledalu. Nenadoma so jo pripeljali pred skrivenčeno ogledalo, tako da je mislila, delujoč v skladu z utvaro, da je to njena resnična podoba.

Mi imamo vedno neko površno znanje o naših resničnih duhovnih jazih. To v nas pušča seme razočaranja, ki nam ne dopušča, da bi bili dlje časa zadovoljni z izkrivljeno osebnostjo in z njenimi navideznimi potrebami. Da bi videli, kako popolnoma zunanja in smešna je, moramo le analizirati našo predstavo o našem jazu.

V sodobnem življenju mnenja sosedov priskrbijo največ materiala za snovanje tega absurdnega idola. Poslušamo, kaj o nas govorijo naši prijatelji - da smo grdi ali prikupni, neumni ali modri, nevedni ali poučeni, sposobni ali nesposobni, pomembni ali nepomembni. Iz teh podob, medtem ko se počasi odvijejo leta otroštva in mladosti, postopno sestavimo celotno maso različnih in pogosto nepovezanih materialov okoli jedra zavesti, ki je naš duhovni jaz. Ves resničen napor v izgradnji značaja mora prodirati skozi to osebnost do spoznanja o našem lastnem duhovnem jazu. Razvijati moramo moči našega značaja, zato da lahko sijejo skozi osebnost in jo spremenijo. Tako postanemo mi sami celo v tem smrtnem in utvarnem življenju. Ko delujemo z duhovnimi motivi v tem življenju osebnosti, smo nesmrtni Višji Jaz.

Končni cilji

Mnogo ljudi si predstavlja, da bo smrt pomenila konec njihovega dela. Toda v tem procesu smrt sploh ne šteje, saj praktično nima nobenega pomena. Ne glede na to, kakšna bo prihodnost, je ta odvisna od sedanjosti in se bo nujno gibala naprej in navzgor, v skladu z duhovnimi načeli.

Obstajajo tri smeri človeškega napredovanja - znanje, ljubezen in delo. Nemogoče je preceniti, kakšno vrednost imajo le-te za praktične namene. Kažejo nam neposredno pot za preobrazbo materialnih želja v duhovne.

Ni človeškega bitja brez želja, vendar pa se želje delijo v dva razločna razreda, na materialne in na duhovne. Materialne želje vodijo do ugodja in bolečine, oboje pa je prehodno. Duhovne želje vodijo do sreče, do svojstva Božanskosti, ki je trajno ali neskončno. Zaradi tega je sreča ena izmed najboljših vodičev za napredovanje. Ko obstaja resničen, trajen napredek, obstaja sreča ali veselje. Ko občutite bolečino, je nekaj narobe z vami in ne s svetom.

Bolečina preverja in popravlja. Je le odziv ene od vaših pozitivnih razvad, in njena naloga je, da vam pove, zelo silovito, če je potrebno, da ste skrenili s prave smeri. Vztraja pri tem, da uporabljate vaše moči za duhovne cilje. Bolečina je zato prijatelj, ki vas rešuje pred kakršnokoli možnostjo, da bi zašli na pot, ki vodi navzdol. Celo ugodne stvari kmalu preidejo, in če pri njih vztrajate tudi potem, ko je materialna želja že ugasnila, se spremenijo v bolečino. Zato je modro, če se teh stvari ne izogibamo zaradi kakršnegakoli strahu, ampak da iz ugodja in bolečine izvlečemo lekcijo, ki nas nekaj nauči.

S srečo so stvari drugačne. Sreča se poraja iz izvajanja vseh treh naših kvalitet - z drugimi besedami, iz dela, ki je opravljeno modro ali z ljubeznijo. Vzemite primer nesebičnega umetnika; njegovo delo ga nikoli ne dolgočasi. Ali pa primer znanstvenika, ki usmerja svoje mišljenje v korist človeštva; on uživa srečo, ne ugodje, in ta sreča nikoli ne ugasne. Vzemite primer kmeta, ki dela na polju in uporablja svoje znanje za dobro družine; on uživa srečo. V človekovem življenju je tisoče avenij sreče, vendar bomo vedno ugotovili, da so sad duhovnih želja, ki zahtevajo povezanost dela, mišljenja in ljubezni.

Veliki Zakon

Dolgo prej, preden jasno razumemo vesolje, uporabljamo razum, in dolgo prej, preden spoznamo, kako je zastavljena pravičnost, z duhovno zaznavo spoznamo, da jo je zasnoval duhovni zakon. Vsak poseduje naravno željo po pravičnosti, in veliki zakon, ki vlada svetu, poskrbi za njeno izpolnitev, prav tako kot poskrbi za potešitev intelektualne narave in čustev. V vseh zunanjih dogajanjih med ljudmi in med človekom ter Bogom obstoja popolna pravičnost. Ne smemo ocenjevati pravičnosti z našimi čutenji, ampak na podlagi tega, kaj je najbolje za dotično osebo.

Zato je zaželeno, v praksi izgradnje značaja, da sprejmemo vse stvari, ki prihajajo k nam, kot da prihajajo iz roke Boga. Če se pojavi neka bolezen ali velika težava, tega ne obžalujte in si ne želite, da se to ne bi pripetilo, ampak spoznajte, da je to stvar, ki jo najbolj potrebujete, sicer v tem moralnem svetu ne bi prišla k vam. S situacijo se morate soočiti z živahnostjo in s pogumom, z modrostjo in z razigranim ter ljubečim srcem. Presezite jo, če mislite, da jo je potrebno preseči; podredite se ji, če mislite, da je to najboljša pot za izgradnjo značaja. Toda v vsakem primeru ji poglejte naravnost v obraz in se odločite, da boste iz nje potegnili to, kar je v njeni moči, da vam ponudi.

Po drugi strani pa bodite pazljivi, ko k vam pridejo prijetne stvari - blagostanje, vpliv, hvala ali slava, dobro zdravje, lepota. Te so prav tako nevarne kot težave in ne bolj zaželene, razen če nimate moči značaja (v vseh treh oddelkih), da se z njimi pomerite brez škode za sebe in druge. Nekdo, ki želi hoditi po tej poti, mora spoznati utvarno naravo ugodja in bolečine in odkriti - čeprav mora to zveneti dokaj čudno tistim, ki tega še niso izkusili - da lahko iz obeh potegnemo veliko sreče.

Izogibanje obžalovanju je zato ključ do uspeha. Je splošno načelo, da razburjenost izbriše moči značaja, dokler le-ta traja; in obžalovanje je oblika razburjenosti, ki je najbolj trajnega tipa. Res je, da obstajajo stvari, proti katerim se je potrebno boriti, vendar ne s sovraštvom, vznemirjenostjo in obžalovanjem. Pogosto se zgodi, da je naš sovražnik dejansko naš najboljši prijatelj. V celem svetu ni nič takega, kar ne bi mogli uporabiti za razvoj značaja. Zato verjemite v zmago dobrega in vodite duhovno življenje celo v tem svetu.

Eden izmed načinov, da se izognemo obžalovanju, je ta, da se vzdržimo pripisovanja krivde drugim. Hvala je prav tako zelo dvomljiva, saj vključuje to, da sebi pripisujete vlogo sodnika. Dejansko je vsaka hvala drugih v bistvu samo-hvala. Toda obsojanje je še bolj nevarno, ker na splošno povzroči več razburjenja. Razburite se zaradi tega, ker drugi ljudje ne naredijo tistega, kar mislite, da bi morali narediti. Intelektualna kritika drugih je koristna, ker je del preučevanja človeške narave. Vedno je neškodljivo preučevati tiste, ki se od vas razlikujejo, ker so verjetno pridobili nekaj, kar ste vi spregledali. Toda navada čustvene kritike je zapravljanje energije, ki jo potrebujete za vaše lastno delo.

V življenju Yudhishtire, enega od hindujskih epskih herojev, najdemo izjemno ilustracijo teh načel. Kralj Yudhishtira je bil zelo pravičen mož, a nekoliko slaboten na nekaterih področjih. Ko ga je stric Shakuni izzval na igro kock, ni hotel zavrniti povabila, ker bi bilo to v nasprotju z običaji njegove kaste in časa. Hazardiranje ga je vznemirjalo in Shakuni, ki je bil bister slepar, ga ni spustil iz rok, dokler kralj ni izgubil svojega kraljestva in vsega, kar je posedoval. To je pripeljalo do prepira, ki se je končal z veliko vojno, ki je Yudhishtiri prinesla najbolj strašne preizkušnje.

Po vojni, med katero je Yudhishtira izgubil vse svoje brate in prijatelje, se je potikal po osamljenem kraju le s psom, ki je postal njegov prijatelj. Pred njim se je pojavil Deva in mu povedal, da je za njega napočil čas, da odide in uživa v blaženosti nebes. Toda, z vsemi zagovori in argumenti je trmasto zavračal možnost, da bi zapustil žival, ki je bila odvisna od njega. Zaradi tega se je pes spremenil v veličastnega Devo. Yudhishtira je s tem pokazal veliko moč značaja in vsi trije so se skupaj povzpeli v nebesa.

Yudhishtira se je nato po nebesih oziral za svojimi brati in prijatelji, in ker jih ni našel, je vztrajal, da ne more uživati blaženosti nebes, dokler ni prepričan, da jih z njim delijo tudi tisti, ki jih je imel rad. Njegova tovariša sta ga spremila v temno področje, kjer je lahko slišal ječanje svojih bratov. Ko je zvedel kje so, ni hotel zapustiti tega nesrečnega kraja in je raje ostal tam, da bi jih tolažil.

Še enkrat se je prizor spreobrnil in Yudhishtira se je znova znašel v blaženosti nebes, skupaj s tistimi, ki jih je ljubil. Spremenil se je iz dobrega, slabotnega človeka v dobrega, a močnega moža, vse zaradi hazardiranja s Shakunijem, preko varanja. Kot je rekel Shri Krishna: Sem pri sleparjih kockanje, ...

Čas je, da se odpovemo hotenju, ki vključuje poraz, in se naučimo videti resnico ter uporabiti tako voljo kot ljubezen. Ko bomo to opravili, bo celotno vesolje spremenilo svoj obraz do nas in ne bo več dolgo, ko boste vstopili v višje in bolj duhovno stanje bivanja, za katero je naše človeško stanje le zgodnja vajeniška doba.

Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 2nd quarter 1993. Taking Charge of Your Life, copyright 1985, The Theosophical Publishing House, 306 West Geneva Road, Wheaton, Illinois, U.S.A.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji