Uporaba volje v vašem vsakdanjem življenju
Ernest E. Wood

Običajna stvar za človeška bitja je, da čakajo na to, da jih vodijo dogodki. Do neke mere je to neizogibno. Neumno je, če jadrnica zapusti pristanišče med divjanjem nevihte, ali če se z avtom odpravimo na dolgo potovanje, ko je ceste zamedel sneg. Toda pogosto moramo priznati, da nismo dovolj iznajdljivi, da bi znali, če določeno stvar ovirajo okoliščine, uporabiti obstoječe pogoje.

Eden izmed učinkov te slabosti čakanja na dogodke je ta, da je odločitev, ko se ponudi možnost izbire, težka. Recimo, da potrebujemo v poletni vročini vsak mesec spremembo zraka, in da imamo dovolj denarja, da si to lahko privoščimo. Pojavi se vprašanje, ali naj odidemo v gore ali k morju. Včasih se ljudje povsem izčrpajo ob odločanju o tako drobnem vprašanju. Poznam gospo, ki se pogosto utrudi, ko se poskuša odločiti, katero obleko naj si obleče, tako da včasih, ko se ji že uspe urediti za izhod, v zadnjem trenutku odhiti nazaj in zamenja nogavice, ali pa celotno obleko. Nekoč, ko se je odpravljala na nekaj-tedensko potovanje, ji je prijateljica svetovala naj si pripravi seznam oblek, tako da sta se skupaj usedli in uredili seznam obveznosti, na katerih se bo morala pojaviti v določenem oblačilu; zapisali sta datume, s posameznimi obdobji dneva, jutrom, poldnevom in večerom v vodoravnih kolonah in oblekami, nogavicami, čevlji v vertikalnih, in dodali celo spodnje perilo. Gospa se je držala sprejetega programa in na koncu izjavila, da se še nikoli prej ni počutila tako svobodno in srečno; zdelo se ji je, kot da bi imela štirikrat več živčne energije kot kdajkoli prej.

Bodite odločni

Včasih človek pravi: “Resnično se ne morem odločiti, kaj naj naredim; ne vem, kaj bi bilo najbolje.” Če predvidevamo, da ste v popolnosti pretehtali vse ‘proti’ in vse ‘za’, in da se ne morete odločiti zato, ker so ti enakovredno uravnovešeni, ali zato, ker ne zagotavljajo dovolj podatkov, na osnovi katerih bi lahko utemeljili določeno presojo, da pa je kljub temu določeno delovanje zaželjeno, potem vrzite kovanec in opravite s to stvarjo. Ideja ni v tem, da bi vam kovanec povedal, kaj je najbolje narediti, ampak to, da bo naredil konec vašim skrbem. Bodite dovolj odločni, ne pa, da si potem želite, da bi kovanec padel na drugo stran, ali pa, da razmišljate o tem, da bi kovanec vrgli še enkrat, ali naj upoštevate prvi met ali ne! Spominjam se nekega poročila, ki ga je zapisal nek slaven mož o vzrokih, katerim je pripisoval svoj izjemen uspeh v življenju. Med temi je bil eden, ki ga je cenil bolj kot vse ostale - navada, da si je vsak dan zgodaj zjutraj pripravil seznam stvari, ki jih je moral opraviti v toku dneva. Rekel je, da je bil s pomočjo te prakse sposoben narediti desetkrat več kot prej, ko je še ni uporabljal; ne zato, ker bi resnično bolj trdo delal, ampak zato, ker je prenehal zapravljati čas za jalove in vznemirjajoče špekulacije glede tega, kaj bi bilo najbolje opraviti v določenem trenutku.

Če želite biti v življenju uspešni, potem sprejmite vsako stvar, ki vam pride naproti in se odločite, kako jo boste uporabili. Noben človek ne more narediti vsega, zato izberite določeno obliko delovanja. Ne bodite eden izmed tistih ljudi, ki ne hodijo po nobeni določeni poti, ki jih premetava sem ter tja, proti starosti polni razočaranj in obžalovanj. Pogosto razmišljajte o vašem izbranem namenu, tako da to postane trajna navada. Ko se ta vzpostavi, vam bo služilo mnogo stvari, ki bi sicer šle mimo neopaženo ali brez koristi. Ali nek arhitekt, ki potuje, ne opaža različnih oblik zgradb in krajev, ki jih njegovi sopotniki ne? In ali mu te stvari ne pomagajo nato pri njegovem izbranem poklicu?

Notranji uspeh

Značaj je notranji uspeh. Njegov lastnik lahko naredi vtis na svet, a bo dopustil svetu, da ta naredi vtis nanj le, če to izbere on sam. Ne bo se prepustil toku. Niti ne bosta njegova sreča ali moč odvisni od okoliščin. Podoben bo stoiku iz starih časov, ki si ni razbijal glave s stvarmi, ki so bile izven njegove moči, ampak je dobro poskrbel za to, da se je posvečal stvarem, ki so bile v njegovem dosegu. Zato se, preden si dovolite, da bi vas skrbelo zaradi kakšne stvari, vprašajte, ali je ta stvar v dosegu vaše moči; in če ni, potem usmerite svojo pozornost k nečemu drugemu.

Nekoč sem poznal družino petih bratov, ki so dobro uspeli odraziti dejstvo, da ne more priti do resničnega zunanjega uspeha brez notranjega. Še ko sta bila sorazmerno mlada, sta dva izmed teh bratov postala uspešna pri poslu. Vendar na nesrečo nista imela notranje moči, da bi izkoristila svoj zunanji uspeh in blagostanje za blagoslov in ne za prekletstvo. Jedla in pila sta več kot je zaželeno; nista izvajala nobene vadbe. Popuščala sta svojim telesom, čeprav sta se zavedala nevarnosti vsega tega. Pri 35-tih letih sta bila oba debela in bolehna; pri 40-tih skozi v rokah zdravilika; pri 45-tih pa že mrtva, po desetih letih zelo bednega življenja. Ostali trije bratje so ostali zdravi in krepki, obdani s srečnimi družinami vse do visoke starosti.

Kljub temu pa je zelo čudno, da so družinski prijatelji vedno govorili o mrtvima bratoma kot uspešnima, in da, kako žalostno je, da sta najboljša umrla mlada. Toda dejansko zunanji uspeh, brez notranjega uspeha, vodi v neuspeh; in notranji uspeh na koncu vedno vodi tudi v zunanji uspeh.

Vašemu telesu dajte pošten del. Naj počiva, se rekreira - naj dobi razumno mero čutnega veselja. Toda naj bo poslušno. Ko veste, kaj je zanj najbolje, pri tem vztrajajte, pri hrani, pri pijači, pri spanju in vstajanju, pri delu in igri. Telo je skoraj kot žival in ugotovili boste, da je srečno, ko ga dobro vzdržujemo, brez pretiranega razvajanja, ki si ga lahko včasih zaželi.

Izogibajte se strahu. Razmislite, kakšno vlogo ima v vašem življenju. Kako vam lahko pomaga? Naredite to, kar lahko, in bodite zadovoljni s tem. Izogibajte se jeze. Če vas drugi nepravično ovirajo, preprečite njihove načrte, če lahko; če ne, naredite tisto, kar lahko in bodite zadovoljni s tem. A zahvalite se svojim sovražnikom za to, da so spodbudili vaše sposobnosti in moč. Izogibajte se ponosu; zaslepil vas bo, da ne boste dosegli tiste popolnosti, ki bi jo sicer lahko. Poskušajte narediti dobro, narediti to, kar želite ali morate narediti, in bodite zadovoljni s tem. Naredite dobro, četudi gre le za to, kako boste položili na tla nogo.

Hoteti ne pomeni želeti

Ne želite si. Kajti ne morete obenem želeti in hoteti. To je nezdružljivo.

To lahko prikaže zelo preprosta stvar. Recimo, da se odločam ali bom ali ne bom pobral svojega peresa s tal. Te stvari si ne morem želeti. Odločiti se moram, ali ga bom pobral, ali pa pustil tam, kjer je.

Želeti je spoznanje nezmožnosti. Je objava odvisnosti od zunanjih dogodkov. Je čakanje in ne delovanje, je zapravljanje časa in energije, medtem ko čakate. Je odpiranje vrat vsem vrstam slabosti, ki vas bodo oropale priložnosti, ko se bodo te pojavile. Modri človek si ne želi priložnosti, ampak to, da bi bil nanje pripravljen.

Hotenje je uporaba vaše lastne moči; človek volje nima kaj početi z željami, ki bi zapravljale njegov čas in zadušile njegovo moralno moč. Zato se ne pritožuje nad okoliščinami, ne godrnja nad stvarmi, ki mu jih prinese sreča, brez njegovega očitnega delovanja. Vesel je, da lahko v polni meri izkoristi to, kar pride.

Ne razmišljajte vedno znova in znova o eni in isti stvari ali vprašanju. Če kakšna stvar zahteva, da o njej razmislite, poiščite dejstva in jih pretehtajte, pridite do zaključka in nato izbrišite stvar iz vašega uma; in nikoli je ne obravnavajte več, razen če niste zvedeli za kakšna nova dejstva, o katerih bi morali razmisliti.

Če se pojavi težava, ne odlašajte; popolnoma se ji posvetite, tam in takrat, ter opustite nadaljnje ukvarjanje z njo, ali pa si določite poseben trenutek, ko jo boste dokončno rešili. Ne dovolite, da bi vznemirjenje, strah in žalost pretresali vaš um, ga zastrupljali, in ga delali slabotnega.

Ne mislite na to, kaj o vas govorijo drugi, razen toliko, da iz tega izvlečete prvino resnice, ki se pogosto nahaja v govoricah. Nikakor naj ne postanejo nepopolnosti drugih predmet vaših razmišljanj. Vašo energijo in čas potrebujete za svoje lastno delo, poleg tega pa razmišljanje o napakah drugih teži k temu, da se te iste slabosti razvijejo tudi v nas.

Ne delajte preveč. Pretirano delo nima nikakršnega smisla. Človek, ki se mu predaja, doseže manj kot tisti, ki ve, kako odmeriti svojo moč. Celotno naše delo mora ustvariti v nas novo moč, tako da bo naslednji dan boljši od današnjega. Delo, ki je tako težko ali tako dolgo, da nas utrudi tako, da naslednji dan ne moremo narediti nič, sploh ni pravo delo, ampak zapravljanje.

Idealno bi bilo, če bi bilo vse delo igra. “Poglejte lilije na polju, ne garajo, niti nikamor ne divjajo.”

Nekateri ljudje gredo v skrajnost in spremenijo delo v igro. Če delate, potem dovolite, da bo delo tudi igra. Misel na prihodnost naj ne pokvari sedanjosti, ki bi nato pokvarila upanja na prihodnost in preprečila popoln uspeh. S Paderevskim je povezana zgodba, da se mu je, potem ko je že nekajkrat koncertiral v javnosti, približal strokovnjak in mu rekel: “Če me boš dve leti poslušal, bom iz tebe ustvaril največjega pianista.” Poslušal ga je in vadil, ne da bi se pojavil v javnosti dve leti. Vendar mislim, da je med tem časom užival v rasti moči in spretnosti svojih prstov, ne pa, da je predvsem čakal na to, da bosta minili dve leti.

Človek zamudi veliko priložnosti za ugodje in korist, če je njegov pogled preveč usmerjen v prihodnost. Za takega človeka je lahko, na primer, neko dolgo potovanje prava mora, če stalno razmišlja o tem, kaj bo delal, ali dobil, ko ga bo konec. Nek drug na potovanju odkrije tisoče zanimivih stvari - krajino, ljudi, sam vlak; za njega je potovanje srečen dopust. In na koncu je pridobil veliko več kot prvi.

Na koncu si zapomnite Hindujski pregovor:

Če želite svetlobo, kaj je potem dobrega v tem, da le govorite o svetilki?

Ali lahko, če ste bolni, pozdravite svojo bolezen le s tem, da govorite o zdravilih?

Skrit zaklad se ne razkrije, če govorite: “Pokaži se!” Najti morate kraj, odstraniti kamenje in kopati.

Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 4th quarter 1993. Izvleček iz Mind and Memory Training by Ernest Wood, copyright The Theosophical Publishing House, Adyar, Madras, India.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji