Burna vremena pred nami! …
Boris de Zirkoff

Theosophia, Poletje 1965.

Razprostranjeno prizorišče organiziranega Teozofskega Gibanja je razgibalo novo življenje in stara scena odstopa mesto novi.

Ponekod postopno, drugod hitro, je sprememba dobrodošla. Če se bo nadaljevala in širila, bo lahko vnesla novo življenje Gibanju kot celoti, v nasprotju z dozdevnim, z otrplostjo in s končno smrtjo.

Tako kot z vsemi spremembami v naravi, so tudi te v organiziranem Gibanju precej povezane z iskanjem duše in s spremljajočim trpljenjem ter zmedo. Kjerkoli je odsotno vodenje, je zmeda večja in izid negotov. Čustva bi lahko začasno zavzela mesto razuma, vendar pa se navsezadnje le razvila v nov vzorec mišljenja.

Organizirano Gibanje, trdno zasidrano v ponošenih navadah, ni bilo nikoli preveč dovzetno, tako kot Mavzolej, ki bi morda deloval bolje in dosegel več kot norišnica. Psihološka in mentalna vročica, ki se sedaj odvija v njegovem ustroju se objavlja v živahnem vrenju, ko nove ideje prevzemajo mesto izrabljenih pogledov in ko ortodoksne metode izpodrivajo vzpostavljeno rutino.

To, kar Gibanje najbolj potrebuje, so predvsem moški in ženske, ki lahko pogumno in z navdušenjem stopijo v ospredje in brez negotovosti zagovarjajo trajno vrednost izvornih Teozofskih tradicij in nespremenljivih temeljnih načel Gibanja kot celote. S tem ne mislimo na nikakršno idejo “Nazaj k Blavatsky”! Daleč od tega, da bi radi šli “nazaj”, k čemurkoli in kamorkoli! Kar potrebujemo, je hoja naprej v Blavatsky tradiciji; in če to počnemo inteligentno in pošteno, bomo odkrili, da gremo naprej z vsemi drugimi Poslanci Resnice. Šli bomo naprej s Platonom in Pitagoro, z Buddho in Konfucijem, s Hermesom in Krishno, s Kristom in Orfejem ter s številnimi drugimi Nosilci bakle, katerih nauki in učenja še celo dandanes odzvanjajo v širnih hodnikih časa in nagovarjajo človeštvo naj se vzpne višje in se zave svoje duhovne dediščine. Toda, da bi lahko stopalo naprej v luči tega trajnega sporočila in občutilo pod nogami trden temelj univerzalnosti, mora organizirano Teozofsko Gibanje enkrat za vselej opustiti - in to z voljo in namenom - pseudo-učenja zavedenih psihikov in lesketajoče se vizije samo-imenovanih vizionarjev ter vreči preko krova nekoristen balast v dolgih letih nabrane žlindre, ko so izvirna učenja izpodrinile vse mogoče psihične prismojenosti in ko se je na pozabljenih policah duhovnih načel Ezoterične tradicije nabiral prah, medtem ko so si sceno prisvojili prazni ceremonializem, načičkan ritualizem in fantastični nesmisel vse mogoče vrste ter vzbujali osuplost občinstva captandum vulgus.

Da bi to opravili, so potrebni moralno močni moški in ženske, posamezniki, ki bodo voljni sprejeti določeno mero mučeništva in bili pripravljeni na občasno surovo obdelovanje s strani “old- timerjev” in na napačno predstavljanje s strani “vernih” ter se spopadati z nasprotovanjem in blatenjem s strani tistih, katerih edino prizadevanje v življenju je ohranjanje utrjenih navad, dobro utirjenih kolovozov in splošne klime inertnosti, ki je pogosto pripeljala do prezgodnje smrti podobnih gibanj.

Boj med nasprotujočimi si silami v organiziranem Teozofskem Gibanju se je začel in njegovi simptomi so tako jasno označeni kot bi si le želeli - vsaj za tiste, ki niso namerno slepi. Ta boj opazujemo z zanimanjem in brez kakršnegakoli presenečenja. Do njega je moralo slej ko prej priti; naj ostane tukaj, dokler scena ne bo povsem spremenjena in se med igralci in občinstvom ne bo vzpostavil bolj tesen in živ odnos.

Nadvse pomemben cilj Gibanja je ta, da povsod pritegne pozornost in zanimanje mladih ljudi. To je mogoče narediti le tako, da se jim Teozofijo predstavi kot znanstveno filozofijo o življenju; s poudarkom na filozofiji in ne na znanosti, in brez kakršnekoli težnje, da bi jo prikazali kot neko vrsto religiozne modne muhe; kot filozofijo, utemeljeno na trdnih znanstvenih temeljih, ne pa kot takšno ali drugačno vrsto znanosti, s filozofskimi in religioznimi aspekti; ne kot religijo, z znanstvenimi in filozofskimi implikacijami. Teozofijo kot Filozofijo o Življenju, kot pojmovanje-sveta - kar Nemci imenujejo Weltanschauung - zasnovano na neomajnih temeljih prepričanja, da se najbolje in najgloblje v človeku takoj odzove na poziv in intuitivno prepozna zasluge in vrednost predstavljenih idej. Na prepričanju, ki se v človekovemu umu pojavi iz same njegove notranjosti. Popolna norost je, če si domišljamo, da bodo naleteli psihični čudeži, vizije in zablode na kakršenkoli odziv s strani inteligentnih ljudi, ali da bo cerkveni ritualizem pritegnil mlade ljudi v območje Gibanja in potešil njihovo lakoto po znanju. To so poskušali nekateri nespametni toda dobronamerni ljudje, rezultat pa je očitno dejstvo, da je v organiziranem Gibanju po svetu zelo malo mladih ljudi. Še več: zdi se, da je v Gibanju zelo malo ljudi, ki bi imeli kakršnokoli trdno in jasno razumevanje, kaj so dejansko Teozofska učenja, in še manj takšnih, ki bi jih znali razložiti na določen in prepričljiv način tistim, ki po njih vprašujejo. Kako je lahko prišlo do tega? Ali to ni rezultat odsotnosti individualnega mišljenja na račun sprejemanja idej drugih ljudi kot avtoritet? Ali ni to rezultat sledenja osebnostim z njihovim osebnim glamurjem, v nasprotju z živim iskanjem Resnice s pomočjo samo-določenega truda in študija? Ali ni to naravni rezultat zavedenosti in zmedenosti zaradi različnih psihičnih ekstravagantnosti, tako da so Luč resnične Teozofije zakrile nepredirne tančice utvar, iskalčev um pa fascinirajo čudeži in pripovedi, katerih uroka se ne more znebiti? Razmislimo o tej stvari! Čas za to bo dobro porabljen. Začel se je proces očiščenja. Širil se bo in kmalu postal svetovno razširjen. Njegov končni rezultat je težko napovedati, vendar pa je njegov cilj očiten sam po sebi - pomladitev Gibanja v tradicionalni smeri!

Vreme pred nami je nevihtno ... polet bo razburkan ... dobro se privežite!

Vsekakor pa, srečen pristanek!

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji