Nov mejnik
Boris de Zirkoff

Theosophia, November-december 1949.

Novembra 1949 vstopa sodobno Teozofsko Gibanje v petinsedemdeseto leto svojega obstoja.

8. septembra 1875 je bil podan predlog, “da bi se oblikovalo društvo za preučevanje in osvetlitev Okultizma.” 18. septembra je bilo izbrano ime društva. 16. oktobra so bila sprejeta Pravila. 30. oktobra so bili izvoljeni uradniki in 17. novembra je polkovnik Henry S. Olcott, predsednik novoustanovljenega Teozofskega društva, v Mott Memorial Hall, na 64 Madison Avenue v New Yorku podal svoj otvoritveni nagovor. Ustavno izpopolnjena je bila zunanja oblika društva in svojo javno življenjsko pot je začelo po tem, kar je polkovnik Olcott poimenoval “nosečniško obdobje sedemdesetih dni”.

Oblikovanje sodobnega Teozofskega društva je bilo rezultat posebnih navodil, ki jih je prejela H. P. Blavatsky od svojih nadrejenih v okultni hierarhiji Adeptov. Na to kaže njen komentar, ki je s peresom in črnilom zapisan poleg članka z naslovom “From Madame H.P. Blavatsky to her Correspondents” (Madam Blavatsky svojim dopisovalcem - Spiritual Scientist, Boston, Vol. III, September 23, 1875, str. 25-27.), ki ga je zapisala v svoj dnevnik (Scrapbook 1). Tako je zapisano:

“Prejela navodila iz Indije o vzpostavitvi filozofsko-religioznega društva in izboru imena zanj, - tudi o izboru Olcotta. Julij 1875.”

Z zornega kota zunanjih dogodkov je šlo za skromen začetek, pa vendar za začetek, ki je pripeljal do posledic po celem svetu. Verižna reakcija, ki je bila sprožena v letu 1875, je vztrajno naraščala v svoji silovitosti in v zagonu ter nudi dobre obete, da bo postala bolj pomembna od katerega koli drugega evolucijskega razvoja v rasti človeškega mišljenja v dvajsetem stoletju.

Razlog za to je dvojen: prvič, energijo v ozadju sodobnega Teozofskega Gibanja, v njegovi organizirani obliki, so priskrbeli in v dobršni meri podprli Adepti Okultne Znanosti, ljudje transcendentne moči in znanja, s katerih navdihom in vodstvom je bilo načrtovano in izvedeno oblikovanje v zgodnjem obdobju Gibanja. Zato to ni bil zgolj negotov napor povprečnih ali celo neobičajnih človeških bitij, ki bi jih vodili le njihovi najbolj plemeniti ideali in najbolj nesebični cilji. Teozofsko Gibanje je bilo v začetnih dneh zelo določen poseg mogočnih rok naprednih Okultistov v svet človeških poslov, katerih vizija in modrost sta v tistem posebnem času prevzela obliko navzven priznane skupine moških in žensk, predanih širitvi določenih posebnih učenj namenjenih duhovnemu napredovanju človeštva kot celote.

Drugi razlog za izjemno rast teozofskih idej in idealov v sedanjem svetu je dejstvo, da imajo verižne reakcije to zmožnost snovanja stranskih verig, da sprožijo gibanje stranskih smeri duhovnega razvitja v pomožnih kanalih ter tako skoraj ad infinitum pomnožijo izvorno spodbudo na točki zametka. Tako so se od leta 1875 naprej pojavila številna druga in manjša gibanja, ki širijo, pa čeprav le delno in včasih na nekako popačen način, nekatere od idej in učenj, ki jih uteleša izvorno sporočilo iz leta 1875.

Študentje starodavne Ezoterične Filozofije, navdušeni kot običajno nad obeti duhovne razsvetlitve za mnoge in kot običajno nestrpni, da bi dosegli čim večji možen rezultat v čim krajšem možnem času, so precej nagnjeni k temu, da bi bili razočarani nad dejanskimi rezultati svojega dela v svetu ljudi. Njihova dokaj visoka merila in njihova pričakovanja pogosto ustrezajo stopnji evolucijskega razvoja, ki je dejansko mogoč v svetu v katerem koli ciklu. Zato se kaj lahko pojavi čutenje razočaranja in zamisel, da svet na splošno dejansko še ni pripravljen na sporočilo, kateremu so predali svoje srce. To je zavajajoče, za njih same in za druge. Dejstva govorijo drugače.

Ta dejstva kažejo, brez kakršne koli možnosti za dvom, da je napredek, ki ga je doseglo človeško mišljenje v zadnjih 25 do 30-tih letih, še več pa v zadnjih 75-tih, večji in pomembnejši od katerega koli razvoja, napredka ali širitve, ki je zabeležen v preteklih stoletjih v katerem koli podobnem obdobju let ali celo v katerem koli večjem.

“In vse to naj bi dolgovali Teozofskemu društvu,” slišimo s posmehom in vsebujočim občutkom superiornosti govoriti skeptika.

Da, če se razume poln pomen naših besed. Poskusimo bolj polno razložiti, kaj mislimo.

Teozofsko Gibanje ni le ena ali več teozofskih organizacij. Je tok mišljenja, duhovnega in plemenito intelektualnega mišljenja, ki vključuje visok in vzvišen etični standard. Ta tok mišljenja, ki je od vedno prisoten v svetu, je okoli leta 1875 prejel izjemen prirastek energije, ko so v svet prodrle določene posebne ideje v zgoščeni obliki, tako zunanje, v obliki knjig in govorjene besede, kot notranje, preko tistih procesov alkimije mišljenja, ki jo najbolj razumejo Adepti, ki so mojstri te umetnosti.

Te posebne ideje, ki so jih predajala organizirana teozofska telesa ali neodvisni posamezniki in ki so pripadale kateremu koli in vsem vidikom človeškega prizadevanja, so sčasoma proizvedle revolucionaren vzpon v človeškem mišljenju, ki smo mu dandanes priča po svetu. Politično-ekonomski vzponi so, najsi se zdijo z enega zornega kota še tako pomembni, relativno nepomembni sunki, ki so posledica vpeljave v področje človeškega mišljenja določenih posebnih duhovno-intelektualnih in etičnih idej, ki izhajajo iz zelo vzvišenih virov in katerih vpliva ne more niti slučajno prenesti nobena zastarela institucija in zunanja struktura umirajočega družbenega reda.

Ideje, ki jih imamo v mislih, so povsem ne-politične in ne-sektaške ter nimajo nič skupnega s političnimi boji na zunanjem odru človeških poslov. Slednje pa vendar lahko tolmačimo kot poseben proces pinjenja, ki je le naravni rezultat vnosa v človeške ume pojmovanj in idealov, ki ne morejo najti doma v oblikah in strukturah, ki so premajhne za razvijajočo se zavest ljudi na nekem posebnem polju človeškega prizadevanja.

Danes, v petinsedemdesetem letu obstoja sodobnega teozofskega Gibanja, slišimo, kako teozofska učenja odmevajo v dvoranah znanosti, s prižnic najbolj naprednih cerkev, na polju sodobne psihologije, v svetu književnosti, filma in gledališča, v univerzitetnih središčih, na področju družbenih reform, pa tudi, čeprav redko, razsvetljenega državništva.

Najbolj napredni predstavniki znanosti z velikim poudarkom posredujejo ideje o naravi pojavnega vesolja, ki so istovetne - pa čeprav ovite v sodobne izraze - tistim, ki je mogoče najti v Bhagavad Giti in Upanishadah.

Resnično navdihnjeni duhovniki posredujejo s prižnice in v svojih delih ideje o združenosti vseh religij in o temeljni istovetnosti vseh etičnih in duhovnih pojmovanj, ki so jih še pred nekaj leti širili le teozofi in mistiki, in to pod pretnjo, da jih bodo kamenjali do smrti.

Najboljše v sodobni psihologiji začenja govoriti, in to pravilno, o osnovah praktične vzhodnjaške Joge in ustvarjati abecedo znanosti o duši ter sočasno ponovno odkrivati skrite ključe notranjih izkušenj krščanskih mistikov, katerih sorodnost z Jogo si zasluži podrobnejše preučevanje.

Ideja reinkarnacije se začenja na široko ukoreninjati v mišljenjskih navadah zahodne rase.

Ideal in vizija “Enega Sveta” ter temeljne solidarnosti vseh ljudi, ne glede na raso, veroizpoved ali barvo kože, se dviga visoko nad rožljanje vojaškega orožja in hrup sebičnih nacionalističnih demagogij.

Iz dvoran znanosti, iz prostorov ljudskih svetov, iz predavateljskih dvoran vzhajajoče generacije, z vogalov ulic in oglaševalskih strani, dandanes odmeva priljubljena pesem, “velik hit” dobe - pesem o Univerzalnem Bratstvu Človeštva, o Globalni Solidarnosti vseh ljudi. Ta pesem odmeva z enega konca sveta na drugega in povzemajo jo milijoni na vseh celinah. Njene besede in blago zveneče akorde prenaša iz ene deželo v drugo, z ene ravni na drugo, “Veter Duha”, utapljajo se v hierarhični ustroj človeške rase in prenašajo, kot bakla, z ene generacije na drugo, iz enega leta v naslednje.

Nova Doba je resnično A-tomska - v pravem, starodavnem pomenu te precej napačno razumljene besede - Ne-deljiva, kajti oznanja in razglaša Nedeljivo Združenost Človeške Rase, nezlomljivo povezanost vseh ljudstev na zemlji, ki je ne bodo mogli zaustaviti ali odložiti ne tirani, ne diktatorji, ne od denarja obnoreli mednarodni gangsterji, ne sovražniki človeškega napredka in duhovne osvoboditve.

Na pohodu je velika procesija Človeštva proti Veliki Dobi. Njen cilj je Globalna Zavest. Njeno orožje je razumevanje in sočutje. Na njenem razvitem praporu se dviga simbol Sonca z krili.

Vprašajte se, prijatelji in bralci, naslednje: “Ali Teozofskemu Gibanju ni uspelo? Ali opazujem procesijo s pločnika, ali pa sem jaz sem njen del in skupaj z milijoni korakam proti Soncu?”

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji