Potrebujemo skok naprej!
Boris de Zirkoff

Theosophia, jesen 1976.

Univerzalno Življenje je v vseh svojih brezštevilnih oblikah in aspektih v nenehnem valovanju. Neizrekljivo v svojem osnovnem bistvu, v svoji nenehni zunanji spremembi. Takoj, ko katera koli od njegovih začasnih manifestacij postane toga, nastopi odmiranje, ki je drug vidik Življenja, ki uničuje preživelo obliko, zato da bi izgradil novo in bolj primerno.

Kjerkoli obstajajo prožnost, optimizem, dinamično zanimanje, vizija, iskanje Neznanega, nuja po rasti in po postati, navdušenje, ki se vpenja na nove višine in poskuša navidez nemogoče, tam obstajajo mladost in upanje ter široka avtocesta do vseh še nerojenih prihodnosti.

Kjerkoli obstajajo togost, pesimizem, ravnodušje, strah pred Neznanim, vznemirjenje in mentalna utrujenost, dvom, strah in odsotnost vizije, navezanost na vzpostavljeno rutino in ponošene brazde mišljenja, kristalizacija metod in negovane tradicije, ki zamegljujejo oddaljena obzorja prihodnosti, tam je starost, umiranje, senilnost in izguba vitalnih ognjev, ki so bistveni za vsako nastajanje in vso rast.

Tako je tudi s Teozofskim Gibanjem. Njegovo Bistvo Življenja se mora v njegovih prehodnih oblikah vedno znova obnavljati, odstranjevati nekoristne tradicije, oživljati svoje mnogovrstne kanale, ohranjati prožnost svojih nosilcev in modelov, iskati nove poti objavljanja, nepreizkušene metode rasti, neraziskane globine izkušnje in stalno segati po večjih in širših obzorjih, kjer so z ognjenimi besedami zapisana najbolj plemenita upanja in sanje človeške rase. Če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, vsaj delno, se bo moralo Teozofsko Gibanje v svoji sedanji obliki preliti v druge tokove, druga gibanja zavesti, ki se izlivajo iz istega brezčasnega vira vsega Življenja na tem planetu, vodnjaka njegove večne mladosti, iz katerega se pretakajo življenje podarjajoči potoki Duha, ki hranijo duhovni organizem Človeštva.

Pri delu, v katerega smo vpleteni po celem svetu, potrebujemo pomoč tistih, ki so mladi – mladi po telesu kot po srcu in umu. Brez njih postane Gibanje umirajoče, negibno, sektaško in kristalizirano. Z njimi ohranja svojo prožnost, svojo prilagodljivost, zahtevani zagon mišljenja in čustvovanja. Nikoli ne pozabimo, da sta imela, ko je bilo zasnovano sedanje Teozofsko društvo, njegova izvirna ustanovitelja, H. P. Blavatsky in H. S. Olcott, stara 44 in 43 let, W. Q. Judge pa zgolj 24!

Zunanja strukturna oblika organiziranega Teozofskega Gibanja potrebuje pomladitev. Dokler vztraja pri sedanji duhovni vrednosti svojega sporočila, svojih objavljenih ciljih in metodah dela, nima nikakršnega življenjskega stika z duhom sedanje dobe. Od nas se zahteva neustrašen skok naprej, tako v mišljenju kot v delovanju, vendar pa na žalost nimamo razsvetljenega vodstva za takšno spremembo.

V meglici mračnega prizora in senc obrabljenih tradicij iščemo nove in večje luči na oddaljenih obzorjih naših neumrljivih upov.

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji